Papež Frančišek višjim redovnim predstojnikom: Znamenje nasprotovanja, osredinjenje v Kristusu, bratsko življenje

VATIKAN (petek, 7. november 2014, RV) – »Redovniško življenje predvsem pomaga najprej Cerkvi uresničiti tisto 'privlačnost', zaradi katere raste, saj se pred pričevanjem brata ali sestre, ki resnično živi redovniško življenje, ljudje vprašajo 'za kaj gre tukaj?', 'kaj je tisto, kar spodbuja to osebo, da gre onkraj svetnega obzorja?' To, bi rekel, je prvo, pomagati Cerkvi, da raste na poti privlačnosti, ne pa biti zaskrbljeni glede novih pristašev, privlačnost!« S temi besedami je papež Frančišek nagovoril okoli sto višjih redovnih predstojnikov iz Italije. Ti so z avdienco pri svetem očetu zaključili svoje 54. generalno zasedanje, ki je od 3. do 7. novembra potekalo v Tivoliju blizu Rima pod geslom Poslanstvo Cerkve in posvečeno življenje.

Znamenje nasprotovanja
V sredinem evangeliju smo slišali: »Takó torej nobeden izmed vas, ki se ne odpove vsemu, kar ima, ne more biti moj učenec« (Lk 14,33). Zahteva za to odločitev, sicer v različnih oblikah, je namenjena vsakemu kristjanu. Toda mi redovniki moramo glede tega dati pričevanje preroštva. Pričevanje evangeljskega življenja je tisto, kar je značilno za misijonarskega učenca in še posebej za tistega, ki hodi za Gospodom po poti posvečenega življenja. Preroško pričevanje pa sovpada s svetostjo. Resnična prerokba ni nikoli ideološka, ni v sporu z institucijo, je institucija. Prerokba je institucionalna. Resnična prerokba ni ideologija, ni po trenutni modi, ampak je vedno znamenje nasprotovanja, kot je v evangeliju, kot je to bil Jezus. Jezus na primer je bil znamenje nasprotovanja za verske voditelje svojega časa, torej za voditelje farizejev, saducejev in učiteljev postave, kakor tudi za druge opcije in predloge, kot so bili eseni, zeloti… Znamenje nasprotovanja.

Razsrediščiti se in osrediniti v Kristusu
Zahvaljujem se vam za opravljeno delo preteklih dni, kot ga je predstavil pater predsednik, za delo, ki vam bo pomagalo iti naprej po poti, ki jo je nakazalo Veselje evangelija. Pri tem je uporabil zelo lep izraz, rekel je: »Ne želimo se bojevati v obrambnih vrstah, ampak se iztrošiti med ljudmi« z gotovostjo vere, da bo Gospod vedno dal, da bo brstelo ter zorelo njegovo kraljestvo. To pa ni lahko in ni samoumevno. Potrebno je spreobrnjenje, potrebna je molitev in češčenje. Še posebej vam to priporočam, češčenje. Potrebno pa je podeliti tudi s svetim Božjim ljudstvom, ki živi na periferijah zgodovine. Razsrediščiti se. Vsaka karizma, ki hoče živeti in biti rodovitna, se mora razsrediščiti, da bo v središču samo Jezus Kristus. Karizme ne ohranimo v steklenici kot destilirano vodo, ampak, da bo rodovitna, jo je potrebno pogumno soočiti s sedanjo realnostjo, s kulturami, z zgodovino, kakor nas o tem poučujejo veliki misijonarji naših redov.

Bratsko življenje
Nadaljnjo jasno znamenje za katero je redovniško življenje v današnjem času poklicano pričevati, je bratsko življenje. Prosim vas, naj ne bo med vami terorizma govoric. Izženite jih stran. Naj bo bratstvo. Če imaš kaj proti svojemu bratu, mu v obraz povej. Morda bo prišlo do fizičnega obračuna, ampak to ni problem, saj je to boljše kot terorizem govoric. Današnja prevladujoča kultura je individualistična, osredotočena na osebne pravice. Ta kultura razjeda družbo, začenši pri osnovni celici, ki je družina. Posvečeno življenje lahko pomaga Cerkvi in celotni družbi s pričevanjem bratstva, torej da je možno živeti skupaj v različnosti kot bratje. To je zelo pomembno! Skupnosti si namreč ne izbereš sam, tam najdeš osebe različnih značajev, starosti, formacije, občutljivosti…, pa se kljub temu trudiš živeti kot brat. Seveda, vedno to ne uspe, to dobro veste. Večkrat sicer pogrešiš, saj smo vsi grešniki, a tudi priznaš, da si pogrešil, prosiš odpuščanja ali ponudiš odpuščanje. To zelo dobro dene Cerkvi. S tem namreč začne krožiti po telesu Cerkve limfa bratstva. Dobro pa je tudi za vso družbo.

To bratstvo pa predpostavlja Božje očetovstvo ter materinstvo Cerkve in Matere, Device Marije. Vsak dan znova se moramo postaviti v ta odnos, kar lahko storimo z molitvijo, z evharistijo, s češčenjem, z rožnim vencem. S tem vsak dan obnovimo biti s Kristusom in v Kristusu ter se postavimo v pristen odnos z Očetom, ki je v nebesih in z materjo Cerkvijo, našo sveto materjo hierarhično Cerkvijo ter z Materjo Marijo. Če naše življenje vedno znova postavimo v te osnovne odnose, bomo tudi sposobni uresničevati pristno bratstvo, pričevalno bratstvo, ki privlači.

Dragi bratje, izročam vam te preproste sledi, po katerih sicer že hodite. Spodbujam vas, da greste naprej in vas spremljam na tej poti. Naj vas Gospod blagoslovi, blagoslovi vse vaše skupnosti, še posebej tiste najbolj preizkušane, najbolj trpeče. Zahvaljujem se vam za molitev, s katero spremljate mene in moje služenje Cerkvi. Hvala.

Audio: