Sveti oče odobril dekrete za osem primerov junaških kreposti
VATIKAN (sobota, 8. november 2014, RV) – Sveti oče se je včeraj srečal s kardinalom
Angelom Amatom, prefektom Kongregacije za zadeve svetnikov. Med avdienco je ta vatikanski
dikasterij pooblastil, da objavi dekrete za osem primerov junaških kreposti Božjih
služabnikov. Gre za pet redovnikov, dve laikinji in dečka, ki je umrl pri dvanajstih
letih.
To je bil Silvio Dissegna, ki je živel na severu Italije med
leti 1967 in 1979. Bil je otrok kakor drugi, vesel in poln življenja. Želel je postati
učitelj. Pri desetih letih je dobil pisalni stroj. Prve besede, ki jih je natipkal,
so bile namenjene njegovi materi: »Hvala ti, mama, ker si me rodila, ker si mi
podarila življenje, ki je tako lepo! Zelo si želim živeti.« Leto kasneje je Silvio
zbolel. Diagnoza je bila kostni rak. Tako se je začela njegova kalvarija. Med le-to
Silvio ni nikoli izpustil iz rok rožnega venca. »Veliko moram povedati Jezusu in
Mariji,« je zatrjeval. Svoje trpljenje je daroval za duhovnike, misijonarje, za
zveličanje grešnikov in da bi bili vsi ljudje bratje. Vedel je, da ga ima Jezus rad
in da ga pričakuje v raju.
Junaške kreposti so bile priznane še dvema Italijanoma.
Prvi je duhovnik Raimondo Calcagno iz reda oratorijancev, ki je živel med leti
1888 in 1964. Poznan je bil kot vzgojitelj. Svoje življenje je posvetil mladim, zlasti
najrevnejšim. Želel je, da bi bili vedno veseli, predani Mariji in da bi živeli v
ljubezni. Drugi častitljivi Božji služabnik italijanske narodnosti pa je Ildebrando
Gregori (Alfredo Antonio), ki se je rodil leta 1894 in je umrl 1985. Bil je generalni
opat silvestrinske kongregacije reda sv. Benedikta in ustanovitelj kongregacije benediktinskih
sester varuhinj sv. obličja našega Gospoda Jezusa Kristusa.
Sledijo še trije
redovniki: kapucin iz Čila Francisco Maximiano Valdés Subercaseaux, prvi škof
mesta Osorno (1908-1982); irski jezuit John Sullivan (1861-1933); in Nemec
Pelagio Saúter iz kongregacije najsvetejšega Odrešenika (1878-1961).
Papež
je junaške kreposti priznal tudi dvema laikinjama. To sta: Jeanne Mance, po
rodu iz Francije, ki pa je živela v Kanadi, kjer je ustanovila bolnišnico Hôtel-Dieu
de Montreal (1606-1673); in Marthe Louise Robin, prav tako Francozinja ter
ustanoviteljica združenja Foyers de Charité (1902-1981).