Tivoli: Generalno zasedanje višjih redovnih predstojnikov v Italiji

ITALIJA (ponedeljek, 3. november 2014, RV) – Poslanstvo Cerkve in posvečeno življenje. Tako se glasi tema 54. generalnega zasedanja višjih redovnih predstojnikov v Italiji, ki od 3. do 7. novembra poteka v Tivoliju. Italijanski redovniki želijo biti vključeni v veselje oznanjevanja, dialog s človekom, tistim, ki verjame, ki je daleč, ki je reven, ki je v težavah – tako je izbiro teme pojasnil p. Luigi Gaetani, predsednik Italijanske konference višjih redovnih predstojnikov.

Zasedanja se udeležujejo 103 predstojniki, ki zastopajo preko 118 različnih inštitutov, redov, kongregacij in družb apostolskega življenja, oziroma več kot 18 tisoč posvečenih oseb, prisotnih v Italiji. Tem je potrebno prišteti še okoli dva tisoč tistih, ki prihajajo iz drugih držav. Skupaj predstavljajo ljudstvo, ki je poklicano braniti meje stiske, izključevanja, revščine. Med njimi so zelo številni salezijanci, kapucini, frančiškani, številčno najmanj je pripadnikov reda minimorum, trapistov, ardorinov, med dobro poznanimi so tudi jezuiti in mnogi drugi. Karizme so raznolike in dopolnjujoče se. Od vzgoje mladih do širjenja edinosti v ljubezni, od apostolata med ubogimi do telesne in duhovne podpore bolnih. Vodijo več kot 1200 župnij, 207 domov duhovnosti, 477 oratorijev in mladinskih centrov, 263 šolskih ustanov, 120 kulturnih centrov, 99 knjigarn, 55 založb, 30 radijskih ali televizijskih postaj, 337 revij, 112 centrov za uboge, 24 centrov ya odvisnike, 75 domov za ostarele, 87 ustanov za osebe s posebnimi potrebami, 3 domove za mladoletne, 35 centrov za priseljence. Italijanska konferenca višjih redovnih predstojnikov, ki vse to povezuje, je bila priznana leta 1960.

Udeleženci zasedanja, ki je na vrsti enkrat na leto, se bodo v petek, 7. novembra, srečali s papežem Frančiškom. To bo vrhunec programa.

Glede le-tega in izbrane teme je p. Gaetani pojasnil, da se o poslanstvu ne sme razmišljati izhajajoč iz logike samoohranitve, ampak s položaja izhoda. To pomeni, kot skupnost misijonarskih učencev, ki prevzamejo pobudo in se vključijo, spremljajo, obrodijo sad ter praznujejo. Kot skupnost, ki se ne boji narediti prvega koraka, ki gre naproti, ki išče oddaljene in prihaja do križišč, da bi lahko povabila izključene. Nujno je upati si malo več. Znotraj tega cerkvenega obzorja, kot je p. Gaetani sklenil, prihodnost posvečenega življenja ni črna, saj gre za svet, ki ne umira, temveč se rojeva.

Audio: