Papež se je srečal z ljudskimi gibanji: Ljubezen do revnih je v središču
evangelija
VATIKAN (torek, 28. oktober 2014, RV) – Papež Frančišek se je danes srečal
s približno dvesto udeleženci svetovnega srečanja ljudskih gibanj, ki ga od 27. do
29. oktobra v Rimu organizirata Papeški svet za pravičnost in mir in Papeška akademija
za družbene znanosti. V govoru je izpostavil potrebo po oživitvi demokracije, odpravi
lakote in vojne, zagotavljanju dostojanstva vsem osebam, predvsem najrevnejšim in
marginaliziranim. Takoj na začetku obsežnega govora je zatrdil, da se ljudska gibanja
danes soočajo z uničujočimi posledicami vladavine denarja. Sramote revščine se ne
more premagati s širjenjem strategij omejitev, ki samo spreminjajo revne v neškodljive
sluge. Za tiste, ki revne silijo v pasivnost, bi Jezus rekel, da so hinavci.
Papež
je naredil tri osrednje poudarke: zemlja, streha, delo. »Zemlja, streha, delo.
Čudno je, da ko govorim o teh stvareh, se komu zdi, da je papež komunist,« je
dejal Frančišek. »Ne razume, da je ljubezen do revnih v središču evangelija«.
Zemlja, streha in delo so »svete pravice«, to je družbeni nauk Cerkve. Papež
je označil kot zločin to, da na milijone oseb trpi zaradi lakote, medtem ko finančno
špekuliranje pogojuje ceno hrane ter z njimi razpolaga kot z vsakim drugim blagom.
Pozval je, da se je treba še naprej »boriti za dostojanstvo ruralnih družin«
ter spomnil na ljudi, ki so prisiljeni živeti brez strehe nad glavo. Danes živimo
v ogromnih mestih, ki so videti moderna, ponosna in puhla. Ponujajo številne kraje
za srečno manjšino, a jemljejo dom na tisoče ljudem, vključno z otroki.
»Ne
obstaja slabša materialna revščina od tiste, ki ne dopušča, da si človek zasluži za
kruh, in ki odvzema dostojanstvo dela,« je nadaljeval papež Frančišek. Posebej
je pokazal na primere brezposelnih mladih in dodal, da takšne razmere niso nerešljive,
ampak so »rezultat ekonomske izbire določenega ekonomskega sistema, ki korist postavlja
pred človeka, rezultat kulture, ki človeka odvrže kot potrošno blago«, pri čemer
je ponovno ostro obsodil pojav »odmetavanja otrok in ostarelih«, z visoko brezposelnostjo
pa se odmetavajo tudi mladi.
Poudaril je, da se danes soočamo s vprašanji,
ki se ne morejo pustiti samo v rokah politikov. Po kosih živimo tretjo svetovno vojno,
je dejal in opozoril, da danes obstajajo ekonomski sistemi, ki za svoje preživetje
morajo ustvarjati vojne. »Koliko trpljenja, koliko uničenja, koliko bolečine! Danes
se iz vseh koncev zemlje, od vseh narodov, iz vsakega srca in ljudskih gibanj dviga
krik miru: Nikoli več vojne!« so odmevale Frančiškove besede. Ekonomski sistem,
osredotočen samo na denar, izkorišča naravo, da bi podpiral frenetični ritem potrošnje.
Od tu prihajajo uničevalne posledice kot so klimatske spremembe in krčenje gozdov.
Papež je dodal, da pripravlja okrožnico o ekologiji, v njej pa bo mesto odmerjeno
tudi skrbi za ljudska gibanja.
Takšnim razmeram smo danes priče zato, ker je
ta sistem iz svojega središča vrgel človeka ter se je napolnil z drugimi stvarmi.
Ker se je oblikoval kult idolatrije denarja, je prišlo do globalizacije brezbrižnosti.
Ker je svet pozabil na Boga, ki je Oče, je postal sirota, saj je Očeta postavil na
stranski tir. Papež Frančišek je zbrana ljudska gibanja spodbudil, naj spremenijo
ta sistem in zgradijo alternativne družbene strukture. To pa je treba storiti »s
pogumom in razumom«, »vztrajnostjo in brez fanatizma«, »strastjo, a brez nasilja«,
je spodbudil in dodal, da imam kristjani že pripravljen program: to so blagri iz Matejevega
evangelija. Poudaril je pomembnost kulture srečevanja, da bi premagali vsako vrsto
diskriminacije.
Pomembna je tudi koordinacija gibanj, ne da bi se pri tem oblikovale
toge strukture. »Ljudska gibanja so izraz nujne potrebe po oživitvi naših demokracij,«
je poudaril papež. Nemogoče si je zamišljati prihodnost neke družbe brez soudeleženosti
velike večine oseb. Treba je oblikovati nove oblike sodelovanja, ki bodo vključevale
tudi ljudska gibanja in njihovo moralno moč. Frančišek je svoj govor sklenil z besedami:
»Nobena družina brez hiše! Noben kmet brez zemlje! Noben delavec brez dela! Nobena
oseba brez dostojanstva, ki ji ga daje delo!«