Papež Frančišek se je srečal s člani apostolskega gibanja Schönstatt

VATIKAN (sobota, 25. oktober 2014, RV) – S papežem Frančiškom se je danes srečalo več kot sedem tisoč članov apostolskega gibanja Schönstatt. V Avli Pavla VI. je najprej potekal bogat program, med katerim so se zbrani spomnili začetkov gibanja, ki letos obhaja sto letnico ustanovitve. Opoldne se je zbranim pridružil tudi papež Frančišek. Srečanje se je zatem nadaljevalo v obliki pogovora. Papežu je bilo zastavljenih pet vprašanj, ki so se nanašala na družino, pristopanje k tistim, ki se ne čutijo sprejeti s strani Cerkve, spremljanje zaročencev in družine; papeža so povprašali o vlogi Device Marije v novi evangelizaciji in prenovi Cerkve; posebno vprašanje se je nanašalo na mlade; papeža so povprašali tudi po nasvetu za ohranjanje veselja in upanja sredi težav našega časa. Ob koncu so svetega očeta še prosili za spodbudo pri nadaljnjem delovanju gibanja.

Izpostavimo papeževe besede glede družine: »Koliko družin je ločenih, koliko zakonov razbitih, koliko je relativizma v razumevanju zakramenta svetega zakona. V tem trenutku, s sociološkega vidika in vidika človeških vrednot, obstaja kriza družine, ker družino tepejo z vseh strani in jo puščajo zelo ranjeno.« V današnji stvarnosti se iz zakramenta zakona hoče narediti nek obred, neko družbeno dejstvo, je opozoril papež. Kar nam ponujajo, ni zakon, ampak je neko združenje. Po Frančiškovih besedah je pastoralno spremljanje pomembno, povezano pa je tudi s časom, z občutkom zapravljanja časa. Tu nam je velik učitelj sam Jezus. Spremljal je ljudi, da so zoreli v zavedanju, ozdravljal je rane, učil. »Spremljati pomeni opraviti pot skupaj.« Papež je pri tem poudaril potrebo po poglobljeni pripravi na zakon, da bi zaročenci razumeli, kaj pomeni ta »za vedno«, ki ga današnja družba s »kulturo provizoričnega« vedno bolj postavlja pod vprašaj; in da se ne bi zgražali nad družinskimi nesrečami, uničenimi družinami, otroki, ki trpijo zaradi nesoglasja staršev, skupnim življenjem neporočenih. Obstaja veliko skupnega življenja neporočenih in ločitev. To so nove oblike, ki so popolno uničenje in omejevanje veličine zakonske ljubezni. Ključ za pomoč v teh primerih je po papeževih besedah spremljanje od blizu, ne da bi pri tem oblikovali prozelitizem, saj ta ne prinaša nobenih rezultatov. »Spremljati s potrpežljivostjo,« je poudaril papež. Sicer pa je sveti oče med srečanjem blagoslovil misijonarske križe, ki simbolizirajo klic k oznanjevanju evangelija po vseh krajih sveta. Prav tako je vodil posvetitev članov gibanja Schönstatt Materi Mariji, s čimer so obnovili t.i. »zavezo ljubezni«.

Začetki apostolskega gibanja Schönstatt so tesno povezani z življenjem ustanovitelja duhovnika Josefa Kentenicha. Temu je leta 1912 bil v pastoralno oskrbo zaupan študentski dom v kraju Schönstatt v Nemčiji. Pri opravljanju svoje službe je kmalu prepoznal potrebo po povezovanju verskih resnic s potrebami in zahtevami časa. Do ključnega dogodka, ki zaznamuje začetek gibanja, je prišlo 8. oktobra 1914 v majhni Marijini cerkvici: tu je Kentenich skupaj s svojimi študenti opravil »zavezo ljubezni z Marijo in Bogom«. Gibanje je bilo odobreno leta 1964, danes pa je sestavljeno iz dvajsetih vej, ki delujejo na različnih področjih po vseh celinah in vključujejo vernike laike, družine, mlade, duhovnike in posvečene osebe. Apostolsko gibanje Schönstatt je usmerjeno v formacijo posameznikov in krščanskih skupnosti, da bi zmogli svobodno sprejeti Božji načrt v svetu, v katerem živijo. Izpostavljen je pomen samoformacije, vere v Božjo previdnost, prizadevanja za svetost v vsakdanjem življenju, svobodne razpoložljivosti, da smo orodje v Božjih rokah. Člani gibanja sledijo karizmi služenja v današnjem svetu in služenja sodobnemu človeku.

Audio: