Duhovne misli cerkvenih očetov in Benedikta XVI. za 30. nedeljo med letom
1Tes 1,5-10 Kajti naš evangelij ni prišel med vas samo z besedo, ampak
tudi z močjo in Svetim Duhom ter s popolno zanesljivostjo. Saj veste, kakšni smo postali
med vami v vaše dobro. In vi ste začeli posnemati nas in Gospoda: besedo
ste sprejeli v veliki stiski in z veseljem Svetega Duha, tako da
ste postali zgled vsem verujočim v Makedoniji in v Ahaji. Kajti od
vas je Gospodova beseda odjeknila ne samo po Makedoniji in po Ahaji, ampak
se je vaša vera v Boga razširila po vseh krajih, tako da nam o ničemer ni treba govoriti. Sami
namreč govorijo o nas, kako ste nas sprejeli in kako ste se spreobrnili k Bogu: odvrnili
ste se od malikov, da bi služili živemu in resničnemu Bogu in pričakovali
iz nebes njegovega Sina. Tega je obudil od mrtvih, Jezusa, ki nas rešuje pred prihodnjo
jezo.
Mt 22,34-40 Ko pa so farizeji slišali, da je
saduceje prisilil k molku, so se zbrali na istem kraju. Eden izmed njih, učitelj postave,
ga je vprašal, da bi ga skušal: »Učitelj, katera zapoved je
največja v postavi?« Rekel mu je: »Ljubi Gospoda, svojega Boga, z vsem srcem,
z vso dušo in z vsem mišljenjem. To je največja in prva zapoved. Druga
pa je njej podobna: Ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe. Na teh dveh zapovedih
stoji vsa postava in preroki.
Razlaga cerkvenih očetov Origen
pravi: »Ne vsi, ki Jezusa imenujejo Učitelj, ga imajo za takega,
ampak samo tisti, ki se resnično želijo naučiti kaj od njega. Samo učenec
mu lahko v resnici reče Učitelj.« Neznani pisec pravi: »Farizeji so
strnili vrste, da bi Jezusa s svojo številčnostjo porazili, saj so ugotovili,
da ga z dokazi ne morejo. A so kljub temu pred njim popolnoma nemočni.«
Origen nadalje pravi: »Ljubiti Gospoda ni samo največja zapoved,
ampak je tudi prva med vsemi.« Sv. Ciril Aleksandrijski pa k temu dodaja: »Ljubiti
Boga iz vsega srca je povod za vsako drugo dobro.«
Misli Benedikta XVI. Gospodova
beseda v današnjem evangeliju nas je spomnila, da je v ljubezni povzeta vsa Božja
postava. Evangelist Matej pripoveduje, da so se farizeji potem, ko je Jezus z odgovorom
zaprl usta saducejem, zbrali, da bi ga skušali (prim. Mt 22,34-35). Eden izmed njih,
ki je bil učitelj postave, ga je vprašal: »Učitelj, katera je največja zapoved
v postavi?« (Mt 22,36). Vprašanje namreč izraža prizadevanje, ki zaznamuje vso
judovskego izročilo, da bi našli počelo, ki bi poenotilo različne definicije Božje
volje. To gotovo ni bilo lahko vprašanje, če pomislimo, da je bilo potrebno premisliti
Mojzesovo postavo, ki je vsebovala 613 predpisov in prepovedi. Kako izbrati med vsemi
največjo? Toda Jezus brez obotavljanja takoj odgovori: »Ljubi Gospoda, svojega
Boga, z vsem srcem, z vso dušoin z vsem mišljenjem. To je največja
in prva zapoved' (Mt 37-38). V svojem odgovoru je Jezus navedel molitev Shema
(Poslušaj), ki jo pobožni jud moli večkrat na dan, predvsem pa zjutraj in zvečer (prim.
5Mz 6,4-9; 11,13-21; 4Mz 15,37-41). Ta molitev celostno in popolno izrazi dolžnost
ljubezni do Boga, edinega Gospoda. Poudarek pri tem pa je na popolni posvetitvi Bogu
z vsemi tremi sposobnostmi, ki opredeljujejo človeka v njegovih najglobljih psiholoških
razsežnostih: s srcem, z dušoin z mišljenjem. Pojem mišljenje, grško diánoia,
vsebuje tudi razumsko razsežnost. K Bogu naj ne bi bila usmerjena samo naša ljubezen,
prizadevanje, volja ter čustva temveč tudi razum, ki ga nikakor ne smemo izključiti.
Še več, ravno naša misel se mora preoblikovati po Božji misli. Zatem Jezus doda še
nekaj, kar ga sicer učitelj postave ni vprašal: »Druga pa je njej podobna:Ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe« (Mt 22,39). To kar preseneča v Jezusovem
odgovoru, je podobnost, ki jo vzpostavi med prvo in drugo zapovedjo, vendar tudi tokrat
s svetopisemskim stavkom iz levitskega kodeksa o svetosti (3Mz 19,18). Na koncu ti
dve zapovedi postaneta počelo, na katerem stoji vse svetopisemsko razodetje. Jezus
namreč pravi: »Na teh dveh zapovedih stoji vsa postava in preroki« (Mt 22,40).