Pri papežu člani Mednarodne zveze za kazensko pravo

VATIKAN (četrtek, 23. oktober 2014, RV) – Papež Frančišek je danes sprejel v avdienco delegacijo Mednarodne zveze za kazensko pravo. V polurnem govoru je v ospredje postavil funkcionalnost kazenskih sistemov, vprašanja glede smrtne kazni, zaporniških razmer in mučenj ter nekatera kriminalna dejanja, ki globoko ranijo dostojanstvo osebe in skupno dobro.

Kazenski sistemi in kazensko pravo
Kazenski sistem nima samo funkcije sankcioniranja, ampak se nanaša na področje svobode in pravic oseb, predvsem tistih najšibkejših, z namenom preventive, katere učinkovitosti pa do zdaj ni bilo mogoče preveriti niti glede največjih kazni, kot je smrtna kazen. Oslabelo je pojmovanje kazenskega prava kot zadnjega poseganja po sankcioniranju, ki je namenjeno največjim dejanjem proti individualnim in kolektivnim interesom, ki jih je treba najbolj zaščititi. Prav tako je oslabela razprava glede nadomestitve zaporov z drugimi oblikami sankcioniranja.

Pravniki so poklicani omejiti in zadržati takšne tendence, je zatrdil papež. Gre za težko nalogo, saj mnogi sodniki in pravniki kazenskega prava morajo opravljati svoje poslanstvo pod medijskim in političnim pritiskom. Osebe s tako veliko odgovornostjo so poklicane opravljati svoje dolžnosti vse dokler ni ogroženo človeško življenje, ki mora biti zaščiteno.

Smrtna kazen in zaporniške razmere
Papež je v nadaljevanju spregovoril o smrtni kazni. Po njegovem prepričanju je nepredstavljivo, da države danes ne morejo razpolagati z drugim sredstvom, kot je smrtna kazen, da bi življenje oseb zaščitile pred krivičnim napadalcem. Opozoril je na izvenpravno sankcioniranje. Res je, da smrtna kazen danes obstaja v šestdesetih državah in da je petintrideset držav v zadnjih desetih letih ni izvršilo, a smrtna kazen se ilegalno in na različne načine izvršuje po vsem planetu.

Poudaril je, da je razlogov proti smrtni kazni veliko in so dobro znani. Cerkev jih je ob različnih priložnostih že izpostavila, na primer možnost pravne napake in izrabljanje s strani totalitarnih in diktatorskih režimov, ki jo uporabljajo kot sredstvo za zatiranje političnega disidentstva ali kot sredstvo za preganjanje verskih in kulturnih manjšin. Vsi kristjani in ljudje dobre volje so danes poklicani, da se borijo za odpravo smrtne kazni, legalne ali ilegalne in v vseh njenih oblikah, in tudi za izboljšanje zaporniških pogojev z vidika spoštovanja človeškega dostojanstva oseb, ki so prikrajšane za svobodo. Obsojanja vredni zaporniški pogoji v različnih državah po svetu pogosto predstavljajo prave nehumane in degradirane razmere, velikokrat rezultat pomanjkljivega kazenskega sistema, infrastrukture in načrtovanja.

Papež je spregovoril tudi o mučenju in drugih oblikah krutega, nehumanega in poniževalnega kaznovanja. Kot dokazujejo različne študije, pomanjkanje čutnih dražljajev, popolna nemožnost komuniciranja in pomanjkanje kontaktov z drugimi osebami povzročajo psihično in fizično trpljenje kot so paranoja, tesnoba, depresija, izguba telesne teže in nagnjenost k samomoru. Ta pojav ni značilen samo za strogo zaprte zapore, ampak tudi za druge kazenske ustanove, mučenje pa je prav tako prisotno v ustanovah za mladoletne, psihičnih bolnišnicah, policijskih postajah.

Trgovina z ljudmi in korupcija
V nadaljevanju je Frančišek spregovoril o nekaterih oblikah kriminala, kot sta trgovina z ljudmi in korupcija. Suženjstvo, vključno s trgovino z ljudmi, je zločin proti človeštvu tako po mednarodnem pravu kot zakonodajah mnogih držav. V primerih, ko nekdo, ki bi moral ščititi osebe in zagotoviti njihovo svobodo, postane soudeležen v trgovini z ljudmi, so države odgovorne pred svojimi državljani in pred mednarodno skupnostjo. Papež je izpostavil, da milijarda oseb danes živi v skrajni revščini, število oseb, ki živijo v državah v konfliktu, pa vedno bolj narašča. Samo v letu 2012 je zaradi nasilja ali preganjanj bilo prisiljenih bežati 45 milijonov ljudi. 70 odstotkov teh je žensk.

Glede korupcije je med drugim zatrdil, da je kazensko sankcioniranje selektivno. Je kot mreža, ki ujame samo majhne ribe, medtem ko velike osvobodi v morje. Resneje je treba zasledovati tiste oblike korupcije, ki povzročajo veliko družbeno škodo tako na ekonomski kot socialni ravni, ter vsako obliko oviranja izvrševanja pravičnosti, s čimer se želi doseči nekaznovanost za lastne napake ali napake drugih.

Previdnost pri izvrševanju kazenskega prava mora biti načelo, ki vodi kazenske sisteme, veljavnost in operativnost načela pro homine pa mora zagotavljati, da države ne bodo mogle podrediti spoštovanja človeškega dostojanstva kateremu drugemu cilju, tudi ko bi se na ta način lahko doseglo neko obliko družbene koristi, je ob koncu poudaril papež. Dodal je, da se spoštovanje človeškega dostojanstva mora izvajati kot meja za arbitrarnost, a prav tako kot kriterij, ki usmerja uresničevanje in brzdanje tistih obsodb, ki pomenijo največje napade na dostojanstvo in integriteto človeške osebe.

Audio: