Papeška univerza Urbaniana izraža hvaležnost Benediktu XVI.

VATIKAN (sreda, 22. oktober 2014, RV) – Na papeški univerzi Urbaniani so v znamenje hvaležnosti papežu Benediktu po njem poimenovali veliko dvorano. To se je zgodilo v torek, 21. oktobra, na dan odprtja akademskega leta. Na dogodku je spregovoril nadškof Georg Gänswein, prefekt Papeške hiše in osebni tajnik Benedikta XVI., ki je prebral sporočilo, ki ga je za to priložnost napisal zaslužni papež Benedikt.

Ta najprej spominja akademsko skupnost, da Cerkev ni »stvar enega samega naroda ali ene same kulture«, temveč je bila od vsega začetka »dana človeštvu«. V tem smislu je Cerkev vidno orodje miru, ki ga je Kristus obljubil svojim učencem in ki ga je v današnjem svetu nujno spodbujati in graditi. »Ali je misijonska dejavnost znotraj tega cilja sploh še aktualna?« se nadalje vprašuje Benedikt. Mar ne bi zadoščalo, da bi spodbujali dialog med verstvi? Odgovor se po njegovem nahaja v resnici, ki se ji ne moremo odpovedati v imenu neke splošne želje po razumevanju med religijami.

Religije namreč niso »različne verzije ene in iste resnice«, temveč so »resničnosti, ki se gibljejo na zgodovinski ravni, tako kot ljudstva in kulture«. S krščanskega zornega kota to pomeni, da jih srečanje z Jezusom »lahko popolnoma privede k lastni resnici«. Kajti Kristus ne uničuje kultur, temveč jih vključuje v nekaj, »kar je mnogo večje« in jih vodi k »očiščevanju in zorenju«. Iz tega srečanja »izvira novo življenje« in se oblikujejo nove razsežnosti.

Seveda pa religija ni enoten pojav, predvsem moramo znati ločevati med osebno vero, ki je dar milosti ter religijo, ki je stvar institucije. Benedikt hkrati zavrača misel, da je religija stvar preteklosti. »Ko človek ne daje več prostora etosu, ki vodi onkraj pragmatizma, postaja vse bolj majhen in ne vse večji«, zatrjuje v sporočilu. Zato je »v globoko spremenjenem svetu razumno, da oznanjamo drugim evangelij Jezusa Kristusa«. Sporočilo zaključi z vabilom k veselju, saj je ljubezen, ki jo živimo radostno, »pristen dokaz resničnosti krščanstva«.

Na isti slovesnosti ob začetku akademskega leta na papeški univerzi Urbaniani je kot slavnosti govornik spregovoril kardinal Fernando Filoni, prefekt Kongregacije za evangelizacijo narodov in veliki kancler univerze. Oprl se je na Ratzingerjevo avtobiografijo iz začetka 70-ih let in v prispodobah »hiše« ter »potovanja« predstavil oba pola prostorskega in duhovnega zemljepisa, znotraj katerega se je odvijalo prvih petdeset let človeškega in krščanskega življenja ter duhovniškega, teološkega in pastirskega delovanja Josepha Ratzingerja. To dogajanje se je nato odprlo v vesoljne razsežnosti, najprej v vodstvu Kongregacije za nauk vere, nato pa v službi Petrovega naslednika.

V nadaljevanju se je kardinal Filoni poglobil v misijonski nauk zaslužnega papeža Benedikta. Nakazal je tri vsebinske predloge za študijsko poglabljanje. Prvi zadeva vprašanje o Bogu kot teološki prispevek misijonskemu delu; drugi govori o Cerkvi in njeni tesni povezanosti z misijonskim poslanstvom; tretji pa predstavlja nekatere razsežnosti misijonskega poslanstva in delovanja, med katerimi je Ratzingerju posebej pri srcu vprašanje verske svobode. Le-ta, je za zaključek dejal kardinal Filoni, »je še danes v raznih delih sveta zanikana; kristjani in druge verske tradicije so preganjani. Preganjanje ni izraz resnice, po drugi strani pa je resnica vselej preganjana..«

Audio: