Papež Frančišek med mašo v Domu sv. Marte: Kristjan je človek upanja, ki čaka na Jezusa

VATIKAN (torek, 21. oktober 2014, RV) – Papež Frančišek je med današnjo jutranjo mašo, ki jo je daroval v kapeli Doma sv. Marte, dejal, da je kristjan človek upanja, kajti zna čakati Jezusa. Osebe, ki znajo upati, v pričakovanju gojijo trdno upanje. To so kristjani, to je narod, ki je združen po Jezusu onkraj vsakega sovraštva.

V današnjem evangeliju se Jezus primerja z gospodarjem, ki se pozno ponoči vrne s svatbe; za služabnike, ki ga čakajo budni in s prižganimi svetilkami, pravi »blagor jim«. Sledi prizor, ko Jezus postane služabnik svojih služabnikov in jim streže za mizo. Prvo, kar stori Učitelj kristjanom, je, da jim dá identiteto, je dejal papež med homilijo. »Mi, brez Kristusa, nimamo identitete.« Kot pravi Pavel: »Spomnite se, da ste bili v tistem času brez Kristusa, izključeni iz občestva Izraela.« Papež je dodal, da je Jezus prišel, da bi nam dal to občestvo, pripadnost narodu, ime, priimek. Kristus je nas, »sovražnike brez miru«, združil s svojo krvjo, »porušil zid, ki ločuje«.

»Vsi vemo, da ko nismo v miru z osebami, obstaja zid. Obstaja zid, ki ločuje,« je pojasnjeval papež. Jezus pa je prišel porušit ta zid, da bi se lahko srečali. »Če smo ločeni, smo sovražniki.« Prav tako nas je spravil z Bogom: iz sovražnikov smo postali prijatelji, iz tujcev smo postali otroci. Iz ljudi z ulice, ki niso bili niti gostje, nas je naredil za »sodržavljane svetih in domačine pri Bogu«. To je tisto, kar je storil Jezus s svojim prihodom. Pogoj za to pa je po Frančiškovih besedah naše čakanje: čakati ga kot služabniki svojega gospoda. »Čakati Jezusa. Kdor ne čaka Jezusa, mu zapre vrata, ne dopusti mu opraviti to delo miru, skupnosti, občestva, ljubezni.« Jezus nam »dá ime, naredi nas za Božje otroke«. To je drža, s katero pričakujemo Jezusa in ki je znotraj krščanskega upanja. »Kristjan je moški ali ženska upanja. Vé, da bo Gospod prišel. Zares bo prišel. Ne vemo za uro, a prišel bo in nas našel. A ne samih, kot sovražnike. Našel nas bo, kot nas je naredil s svojim služenjem: kot bližnje prijatelje, v miru.«

A tukaj si kristjan lahko zastavi vprašanje, je nadaljeval sveti oče: Kako čakati Jezusa? Ali še prej: Ga sploh čakati ali ne? Verjamem v to upanje, da bo On prišel? Imam odprto srce, da bom slišal, ko bo potrkal na vrata, ko bo odprl vrata? »Kristjan je moški ali ženska, ki zna čakati Jezusa in zato je moški ali ženska upanja,« je ponovno izpostavil papež. »Pogan – in mi, kristjani se pogosto obnašamo kot pogani – pa pozabi na Jezusa, misli nase, na svoje stvari, ne čaka Jezusa. Pogan egoist dela, kot da je on sam bog. In tako slabo konča, konča brez imena, brez bližine, brez občestva.«

Audio: