Nadškof Auza pred Generalno skupščino ZN: Če države niso zmožne zaščititi
temeljnih človekovih pravic, mora posredovati mednarodna skupnost
NEW YORK (torek, 21. oktober 2014, RV) – Definicija pravne države mora biti
»tako racionalno kot moralno utemeljena na temeljnih načelih pravičnosti,
vključno z neodtujljivim dostojanstvom in vrednostjo vsake človeške osebe«,
kar je pred vsakim zakonom ali družbenim konsenzom. Tako je povedal nadškof Bernardito
Auza, apostolski nuncij in stalni opazovalec Svetega sedeža pri Združenih narodih,
na 69. zasedanju Generalne skupščine. Ta je potekala 13. oktobra 2014 v New Yorku
in bila namenjena vprašanju pravne države. Nadškof Auza je v imenu delegacije Svetega
sedeža poudaril, da bi razprave o pravni državi morale »posvetiti več pozornosti
človeški osebi in družbi, v kateri ta živi«, kajti poleg policije, sodišč, sodnikov,
javnih uslužbencev in vse ostale pravne infrastrukture se ne more doseči pravne države
brez družbenega zaupanja, solidarnosti, civilne odgovornosti, dobrega vladanja in
moralne vzgoje. »Družina, verske skupnosti in civilna družba opravljajo nepogrešljivo
vlogo v oblikovanju družbe, ki je zmožna pospeševati javno integriteto in podpirati
pravno državo.«
Po nadškofovih besedah je države treba spodbuditi, da
bodo izpolnjevale svoje dolžnosti glede splošnega spoštovanja človekovih pravic in
temeljne svobode vsakega, jih podpirale in ščitile. Če država mednarodnega prava želi
odsevati pravičnost, morajo strukture za mednarodno zaščito oseb biti uveljavljene
na pravilen način in nepristransko glede na države, da se tako zagotovi enak dostop
do zaščite, ki je na razpolago, v skladu z Ustanovno listino Združenih narodov. Pri
tem je posebej izpostavil verske in etnične manjšine na Bližnjem vzhodu in drugih
območjih, ki čakajo na nujno uveljavitev te zaščite.
Odgovornost za zaščito
je priznanje enakosti vseh pred zakonom, ki je utemeljena na prirojenem dostojanstvu
vsakega človeka, je nadaljeval nadškof Auza. »Sveti sedež želi poudariti,
da ima vsaka država temeljno dolžnost, da zaščiti svoj narod pred velikim in dolgotrajnim
kršenjem človekovih pravic in pred posledicami humanitarne krize,« je zatrdil
in dodal, da »če države niso zmožne zagotoviti te zaščite, mora posredovati mednarodna
skupnost s pravnimi sredstvi, ki jih zagotavlja Ustanovna listina Združenih narodov
in drugimi mednarodnimi instrumenti. Delovanje mednarodnih ustanov, če le spoštuje
načela, ki so osnova mednarodnega reda, se ne more interpretirati kot neupravičeno
poseganje ali omejevanje suverenosti.«
Nadškof je še izrazil upanje Svetega
sedeža, da bi bil alarmanten pojav naraščajočega mednarodnega terorizma, ki ponekod
dobiva nove izraze in postaja vedno bolj krut v svoji nečloveškosti, priložnost za
bolj poglobljen in nujen premislek o ponovni aktualizaciji mednarodnega prava, kar
je povezano s skupno odgovornostjo za zaščito oseb pred vsemi oblikami krivične agresije.