Papeževa jutranja homilija: Moje ime je bilo v Gospodovem srcu pred stvarjenjem sveta

VATIKAN (četrtek, 16. oktober 2014, RV) – Enostavno je moliti tako, da prosimo za milosti; težje pa je hvaliti, četudi je prav to molitev resničnega veselja. Tako je zatrdil papež Frančišek med mašo v kapeli Doma sv. Marte danes zjutraj. V središču njegove homilije je bil odlomek iz Pavlovega pisma Efežanom. V le-tem beremo veselo hvalnico Bogu. Hvalilne molitve nismo najbolj navajeni, pa vendar je hvaliti Boga »čista zastonjskost«, pomeni vstopiti »v veliko veselje«.

»Odlično znamo moliti, kadar prosimo za stvari, tudi kadar se Gospodu zahvaljujemo, a hvalnica je za nas nekoliko težja: hvaliti Gospoda ni najbolj običajno.« Pomaga nam, če se spominjamo stvari, ki jih je Gospod storil v našem življenju. Tako dela Pavel, ko na primer piše, da nas je v njem – v Kristusu – »izvolil pred stvarjenjem sveta«: »Hvaljen si, Gospod, saj si me ti izbral! To je veselje očetovske in nežne bližine.« K temu veselju, sreči pred Gospodom, nas pripelje hvalnica. Potrudimo se torej, da bi jo ponovno našli, je spodbudil papež Frančišek. Izhodišče, kot že rečeno, je spominjati se, da me je Gospod izbral pred stvarjenjem sveta.

Tega sicer ni lahko razumeti: »Ne more se razumeti in niti se ne more predstavljati, da me je Gospod poznal pred stvarjenjem sveta, da je bilo moje ime v Gospodovem srcu.« A to je resnica, to je razodetje. »Če tega ne verjamemo, nismo kristjani! Morda smo prepojeni z neko teistično pobožnostjo, toda nismo kristjani! Kristjan je izbran, kristjan je izbran v srcu Boga pred stvarjenjem sveta. Tudi ta misel naše srce napolni z veseljem: jaz sem izbran! Daje nam gotovost.«

Naša imena so torej v Božjem srcu, prav »v maternici Boga, tako kot je otrok v notranjosti svoje mame«. V tem je veselje, da smo izvoljeni. In to ni nekaj, kar bi bilo mogoče razumeti samo z glavo ali samo s srcem. Da bi razumeli, moramo vstopiti v skrivnost Jezusa Kristusa, v skrivnost ljubljenega Sina, ki je v obilju razlil svojo kri na nas, »z vso modrostjo in razumnostjo, ko nam je razodel skrivnost svoje volje«.

»Ko obhajamo evharistijo, vstopimo v to skrivnost, ki je ni mogoče povsem razumeti: Gospod je živ, z nami je tukaj, v svoji slavi, v svoji polnosti, in še enkrat svoje življenje podarja za nas. Te drže vstopanja v skrivnost se moramo učiti vsak dan.« Kristjan »je ženska, je moški, ki si prizadeva vstopiti v skrivnost«, je dodal papež in pojasnil še, da skrivnosti ni mogoče obvladovati. Je skrivnost, v katero jaz lahko le vstopim.

Hvaljenje je torej v prvi vrsti molitev veselja. Nato je molitev spominjanja vsega, kar je Gospod storil zame: vse nežnosti, s katero me je spremljal, kako se je sklonil k meni kot oče, ki otroka uči hoditi. Nazadnje pa je še molitev k Svetemu Duhu, naj nam podari milost, da vstopimo v skrivnost, zlasti kadar obhajamo evharistijo.

Audio: