Frančišek ob svetovnem dnevu hrane: Družina je osnova za družbeno integracijo
VATIKAN (petek, 17. oktober 2014, RV) – Družina spodbuja dialog med različnimi
generacijami in daje osnovo za družbeno integracijo. Gre za eno od misli papeža Frančiška,
zapisanih v sporočilu za včerajšnji svetovni dan hrane, ki je – kot trdi papež –»odmev
krika mnogih naših bratov in sester, ki jim na različnih koncih sveta primanjkuje
hrane«. Letos je svetovni dan hrane potekal na temo: Družinska agrikultura:
Hraniti svet, ohranjati planet.
Vedno bolj je treba priznavati vlogo kmečke
družine in spodbuditi razvoj vseh njenih potencialov. Tudi letošnja tema svetovnega
dneva hrane pomaga pri ponovnem poudarku, da je kmečka družina zmožna odgovoriti na
vprašanje o hrani, ne da bi se pri tem uničevalo naravne vire, zapiše papež v sporočilu,
poslanem generalnemu direktorju FAO Joséju Grazianu da Silvi.
Frančišek opozarja,
da je treba biti pozoren na vse potrebe družine, ne samo tehnične, ampak tudi človeške,
duhovne, družbene. Po drugi strani pa se moramo učiti iz njene izkušnje, delovnih
zmožnosti in predvsem iz vezi ljubezni, solidarnosti in velikodušnosti, ki obstaja
med njenimi člani in bi morala postati vzor družbenega življenja. »Družina namreč
spodbuja dialog med različnimi generacijami in daje osnovo za dejansko družbeno integracijo,
poleg tega pa predstavlja želeno sinergijo med poljedelskim delom in trajnostjo,«
poudari papež in doda: »Pomembno je, da se govori o kmečkih družinah in da se obhajajo
svetovni dnevi, ki spomnijo na njihovo pomembnost, a to ni dovolj: ta razmišljanja
morajo spremljati konkretne iniciative.«
Braniti ruralno skupnost pred
velikimi nevarnostmi, ki so posledica človeških dejanj ali naravnih nesreč, ne sme
biti samo strategija, ampak stalno delovanje, ki podpira njeno vključenost pri sprejemanju
odločitev, omogoča dostop do ustreznih tehnologij in širjenje njihove uporabe. V tem
trenutku svet potrebuje »edinost med osebami in med narodi, da bi se presegla obstoječa
nesoglasja in konflikte«, predvsem pa je pomembno »iskati konkreten izhod iz
krize, ki sicer je svetovna, a katere teža pada predvsem na revne«.
Papež
Frančišek izpostavi, da »deliti z drugimi« pomeni postati bližnji vsem ljudem,
priznati skupno dostojanstvo, razumeti njihove potrebe in jih podpirati s pomočjo,
in sicer »z istim duhom ljubezni, ki se živi v družini«. Ta ista ljubezen nas
vodi v ohranjanje stvarstva kot najdragocenejšega skupnega dobrega, od katerega ni
odvisna neka abstraktna prihodnost planeta, ampak življenje človeške družine, ki ji
je ta planet bil zaupan. Pri tem pa sta pomembni vzgoja in formacija, ki bosta znali
povezati različne kulturne pristope, uporabe in lokalne delovne modele, ne da bi se
jih zamenjalo v imenu neke kulturne ali tehnične superiornosti.
»Za poraz
lakote ni dovolj premagati pomanjkanje najbolj nesrečnega ali pomagati in dajati tistim,
ki živijo v težkih razmerah,« nadaljuje papež. »Prej je treba spremeniti paradigmo
podpornih in razvojnih politik, preoblikovati mednarodna pravila na področju
produkcije in trga agrikulturnih proizvodov, državam, kjer agrikultura predstavlja
osnovo za ekonomijo in preživetje, pa zagotoviti samostojno odločanje
glede lastnega agrikulturnega trga.« Sveti oče prav tako izpostavi, da je prišel
čas za razmišljanje in odločanje, ki izhajata iz osebe in skupnosti in ne iz tržnih
razmer. Posledično bi se moral spremeniti tudi način razumevanja dela, ekonomskih
ciljev in dejavnosti, prehrambne proizvodnje in zaščite okolja. Po Frančiškovih besedah
je to morda edina možnost za izgradnjo pristne prihodnosti miru, ki jo danes ogroža
tudi prehrambna negotovost.
Ta nov pristop bi moral med seboj povezati države,
mednarodne ustanove in organizacije civilne družbe ter prav tako skupnosti vernikov,
ki s svojimi številnimi deli živijo skupaj z zadnjimi in z njimi delijo iste težke
razmere, frustracije in upanja. Papež Frančišek ob koncu sporočila še poudari, da
katoliška Cerkev s svoje strani ostaja pripravljena pomagati, osvetljevati in spremljati
pripravljanje politik in njihovo konkretno aktualizacijo, zavedajoč se, da vera postane
vidna s tem, ko v prakso postavlja Božji načrt o človeški družini in svetu, in sicer
preko globokega in resničnega bratstva, ki ne pripada samo kristjanom, ampak vsem
narodom.