Pred beatifikacijo Pavla VI.: Odnos do umetnikov

VATIKAN (četrtek, 16. oktober 2014, RV) – Na papeža Pavla VI., ki bo to nedeljo razglašen za blaženega, posebne spomine med drugim ohranjajo v Vatikanskih muzejih. Direktor te ustanove, Antonio Paolucci, je za časopis L'Osservatore Romano predstavil odnos tega Petrovega naslednika do umetnikov. Temi je namreč posvečena tudi razstava, ki se v Vatikanskih muzejih začenja ravno na današnji dan.

Kot je zatrdil Paolucci, je bil Giovanni Battista Montini »intelektualec visokega nivoja, človek mednarodne kulture, katero je poglobil in prekalil v letih, ko je deloval na nunciaturi v Parizu«. Blizu je bil filozofiji Jacquesa Maritaina, prijateljeval je z Jeanom Guittonom, avtorjem njegove prve duhovne biografije, bil je pozoren na avantgardo, rahločuten do gibanj in idej, ki so zaznamovali prvo polovico 20. stoletja v Evropi, poznal je Cocteauja, Severinija, Chagalla in Rouaulta, znana pa so mu bila tudi dela Paula Sérusierja in Mauriceja Denisa.

Značaj Pavla VI. je bil preudaren, nekoliko nagnjen k pesimizmu. Vedel je, da je bilo ponovno povezovanje umetnosti in Cerkve težavno delo in drzna pobuda. Vseeno pa je kot intelektualec in kot pastir presodil, da je vredno tvegati. Katolištvo se po njegovem mnenju ni smelo izogniti soočenju z umetniško stvarnostjo tistega časa. 7. maja 1964, eno leto po začetku pontifikata, je v Sikstinski kapeli nagovoril umetnike. Predlagal jim je estetski nauk, ki je po besedah Paoluccija ena najpomembnejših strani katolištva v 20. stoletju. Za Pavla VI. je umetnik nekdo, ki je »poklican narediti vidno tisto, kar je transcendentno in neizrekljivo«. In sicer v polnosti svoje izrazne svobode in v udejanjanju spontanosti ustvarjalca.

23. junija 1973 je Pavel VI. odprl zbirko moderne religiozne umetnosti v Vatikanskih muzejih. Namen le-te je bil pričevati o »religioznosti«, ki je prisotna v moderni in sodobni umetnosti. Bodisi v tradicionalni ikonografiji ali pa v krajinah, tihožitju, portretih ali neformalnih kompozicijah. Kot piše direktor Vatikanskih muzejev, je bil bodoči blaženi prepričan, da bi priznanje »religioznosti«, ki je prirojena tudi likovnim izrazom modernosti, lahko sprožilo ponovno ureditev ločitve med Cerkvijo in umetniki ter tako naznanilo »sakralno umetnost prihodnosti«.

Galerija moderne umetnosti, ki je del Vatikanskih muzejev, in razstavlja 450 del in poleg teh hrani še več tisoč drugih, danes tako predstavlja pomembno dediščino, ki jo je Cerkev 20. stoletja zapustila kulturi. V zbirki so med drugim mojstrovine umetnikov, kot so Matisse, Van Gogh, Chagall, Otto Dix, Bacon, Fontana, Rouault, Severini, Arturo Martini in Manzù. Zahvala za vse to pa gre, kot je sklenil Antonio Paolucci, temu velikemu papežu Pavlu VI.

Audio: