11. generalna skupščina sinode: predstavitvi poročila sledila prosta razprava
VATIKAN (torek, 14. oktober 2014, RV) – Včeraj dopoldne je na enajsti generalni
skupščini bilo predstavljeno poročilo po razpravah ali Relatio post disceptationem.
Sledila je uro in pol trajajoča prosta razprava sinodalnih očetov. K besedi se je
prijavilo 41 udeležencev sinode. Poglejmo, o čem so spregovorili.
Poročilo
Relatio post disceptationem je bilo ovrednoteno pozitivno, saj je dobro povzelo
govore v sinodalni dvorani prejšnji teden. Kot je bilo rečeno, je v dokumentu vidna
ljubezen Cerkve do družin, ki so zveste Kristusu, in tudi njena zmožnost biti blizu
človeku v vsakem trenutku njegovega življenja, razumeti trpljenje mnogih oseb. Pogled
sinode mora biti pogled pastirja, ki da življenje za svoje ovce in jih ne sodi a priori.
Ker
poročilo predstavlja skupek vseh točk, ki pomenijo osnovo za delo po manjših skupinah,
so bili še podani nekateri poudarki, na primer: Cerkev vsekakor mora sprejeti vsakega,
ki se nahaja v težavah, a prav tako bi bilo dobro bolj obširno govoriti tudi o družinah,
ki ostajajo zveste nauku evangelija, se jim zahvalilo in se jih opogumilo na poti
pričevanja, ki ga dajejo. Sinoda bi morala z več jasnosti poudariti, da je nerazvezljiva,
srečna, za vedno zvesta zakonska zveza lepa, mogoča in navzoča v družbi, izogniti
se torej osredotočenosti na samo nepopolne družinske situacije.
Nekateri govorniki
so predlagali večji poudarek na vprašanju ženske, njeni zaščiti in njeni pomembnosti
za posredovanje življenja in vere. Prav tako bi se lahko vključilo kakšen razmislek
vlogi starih staršev v družini. Predlagalo se je tudi narediti bolj konkreten poudarek
na družini kot »domači Cerkvi« in na župniji kot »družini
družin« ter še na sveti družini, ki je življenjski vzor družin. S tega vidika
je bil izreč še predlog o večjem ovrednotenju misijonarskega vidika družine, njenega
oznanjevanja evangelija v sodobnem svetu.
Pomembno je tudi poglobiti in osvetliti
temo »zastonjskosti«, ki lahko postane vir različnih zmešnjav. Kar se tiče
pristopanja k zakramentov za ločene in ponovno poročene, je bilo rečeno, da je težko
pristati na izjeme, ne da bi se dejansko postale splošno pravilo. Izpostavljeno je
bilo, da besede »greh« v Relatio skorajda ni, pri čemer se je spomnilo
na preroški ton Jezusovih besed, da ne bi podlegli prilagajanju miselnosti sedanjega
sveta. Poudarek je bil narejen na pomembnosti zakramenta krsta, saj je ta bistven
za temeljito razumevanje zakramenta zakona, tudi kot »službe« v oznanjevanju
evangelija.
Glede homoseksualcev je bila izpostavljena potreba po sprejemanju,
ampak z ustrezno previdnostjo, da se ne bi dajalo vtisa o pozitivnem vrednotenju te
drže s strani Cerkve. Enaka pozornost je potrebna tudi do neporočenih parov, ki živijo
skupaj.
Kar se tiče poenostavitve postopkov za ugotavljanje ničnosti zakona,
je bil izražen določen pomislek glede predlagane možnosti, da bi bila večja pooblastila
podeljena škofu in s tem naloženih še več odgovornosti. Predlagal se je obširnejši
in bolj poglobljen premislek o primerih poligamije, predvsem za osebe, ki se spreobrnejo
in želijo pristopiti k zakramentom, ter tudi o razširjenosti pornografije, predvsem
spletne, kar je resna nevarnost za družine. Ob koncu razprav je beseda tekla o odprtosti
parov za življenje, pri čemer je bil podan predlog o večjem premisleku glede splava
in nadomestnega materinstva.