Duhovne misli cerkvenih očetov in Benedikta XVI. za 28. nedeljo med letom
Iz 25,6-10 Božanska gostija Gospod nad vojskami bo na tej gori pripravil
vsem ljudstvom gostijo s sočnimi jedmi, gostijo z žlahtnimi vini, s sočnimi
in mozgatimi jedmi, s prečiščenimi žlahtnimi vini. Uničil bo na tej gori zagrinjalo,
ki zagrinja vsa ljudstva, in pokrivalo, s katerim so pokriti vsi narodi. Uničil
bo smrt za vedno. Gospod Bog bo obrisal solze z vseh obrazov sramoto svojega
ljudstva bo odstranil z vse zemlje, kajti Gospod je govoril. Tisti dan bodo
rekli: Glejte, to je naš Bog! Čakali smo ga in nas je rešil. To je Gospod,
ki smo ga čakali. Radujmo in veselimo se, da nas je rešil. Kajti Gospodova roka
bo počivala na tej gori. Moáb pa bo poteptan na svojem mestu, kakor poteptajo
slamo v gnojnico.
Mt 22,1-14 Jezus jim je spet spregovoril v prilikah,
rekoč »Nebeško kraljestvo je podobno nekemu kralju, ki je napravil svatbo svojemu
sinu. Poslal je svoje služabnike, da skličejo povabljene na svatbo, vendar
niso hoteli priti. Znova je poslal druge služabnike, rekoč: ›Povejte
povabljenim: Glejte, svoj obed sem pripravil. Moji voli in pitana teleta so
zaklani in vse je pripravljeno; pridite na svatbo!‹ Ti pa se niso zmenili in so
odšli: eden na svojo njivo, drugi po svoji kupčiji; ostali pa so zgrabili njegove
služabnike, jih pretepli in pobili. Kralj se je tedaj razjezil in poslal svojo vojsko,
da so pokončali tiste morilce in njihovo mesto požgali. Nato je rekel
svojim služabnikom: ›Svatba je pripravljena, toda povabljeni je niso bili vredni.
Pojdite torej na razpotja in povabite na svatbo, kogar koli najdete.‹ Služabniki so
odšli na poti in zbrali vse, ki so jih našli, hudobne in dobre, in svatovska dvorana
se je napolnila z gosti. Ko je kralj prišel pogledat goste, je opazil tam človeka,
ki ni bil oblečen svatovsko obleko. Dejal mu je: ›Prijatelj, kako si
prišel sem, ko nimaš svatovske obleke?‹ Ta pa je molčal. Tedaj je kralj rekel
strežnikom: ›Zvežite mu noge in roke in ga vrzite ven v najglobljo temo. Tam bo jok
in škripanje z zobmi.‹ Veliko je namreč poklicanih, a malo izvoljenih.«
Razlaga
cerkvenih očetov Gregor Veliki pravi: »Božjo milost do vernega ljudstva
lahko primerjamo s svatbeno pojedino. Oče v nebesih je napovedal poročno pojedino
za svojega Sina, s katerim je preko učlovečenja združil Cerkev.
Gostija je pripravljena, toda nekateri udeleženci je niso vredni. To predstavlja našo
današnjo Cerkev, v kateri so pomešani tako dobro kot slabi in bodo ločeni ob
poslednji sodbi.« Sv. Avguštin pravi: »Gospodova miza je dostopna za
vse tiste, ki hočejo za njo sedeti po pravilih. Pomembno je, da vsak spoštuje način,
kako se tja približa. Na tem praznovanju so navzoči tako dobri kot slabi gostje. Tisti,
ki so zavrnili udeležbo na pojedini so leni, niso pa vsi, ki sedijo za mizo dobri.«
Sv. Avguštin izhajajoč iz tega nadaljuje, da »svatovska obleka predstavlja
karitativno ljubezen, ki prihaja iz čistega srca. Svatovska obleka
namreč ni samo preprosto krst, temveč ljubezen, ki prihaja iz čistega
srca, iz čiste vesti in iskrene vere.«
Misli Benedikta XVI. Če
prvo berilo poudarja Božjo zvestobo svoji obljubi, pa nas evangeljska prilika o svatbi
vabi k razmisleku o človeškem odgovoru. Nekateri od tistih, ki so bili najprej povabljeni,
se povabilu niso odzvali, ker so jih pritegnile druge reči, drugi pa so kraljevo povabilo
zaničevali ter s tem izvali kazen, ki ni doletela samo njih ampak celotno mesto. Toda
kralj ni odnehal. Poslal je svoje služabnike naj gredo iskat druge goste, da se napolni
svatbena dvorana. Tako se je zaradi zavrnitve prvih, povabilo razširilo na vse, še
posebej na uboge in brezpravne. To se je namreč zgodilo med velikonočno skrivnostjo,
ko je bila z vsemogočnostjo Božje ljubezni premagana silna moč zla. Vstali Gospod
lahko sedaj povabi vse k gostiji velikonočnega veselja, jih obleče v svatovsko oblačilo,
znamenje zastonjskega daru posvečujoče milosti.