Duhovne misli Benedikta XVI. za 28. nedeljo med letom
Benedikt XVI. je spregovoril o priliki o povabljenih na svatbo med homilijo na dan
razglasitve štirih blaženih za svetnike, 12. oktobra leta 2008.
Bogoslužje
jih predstavlja z evangeljsko podobo povabljenih, ki so prišli na svatbo oblečeni
v svatovska oblačila. Podoba svatbe je navzoča tudi v prvem berilu, jo pa najdemo
tudi na drugih straneh Svetega pisma. Gre za veselo prispodobo, saj svatovska pojedina
spremlja poročno slavje zaveze ljubezni Boga s svojim ljudstvom. Proti takšni zavezi
so preroki stare zaveze nenehno usmerjali pričakovanja Izraela. V obdobju različnih
preizkušenj, ko je zaradi težav izvoljenemu ljudstvu zmanjkovalo poguma, se zaslišala
pomirjajoča beseda preroka Izaija: 'GOSPOD nad vojskami bo na tej gori pripravil
vsem ljudstvom gostijo s sočnimi jedmi, gostijo z žlahtnimi vini, s sočnimi
in mozgatimi jedmi, s prečiščenimi žlahtnimi vini' (Iz 25,6). Gospod BOG bo obrisal
solze ter bo odstranil sramoto svojega ljudstva, da bo lahko končno srečno živelo
v občestvu z njim. Bog nikoli ne zapusti svojega ljudstva. Zaradi tega prerok vabi
k veselju: 'Glejte, to je naš Bog, čakali smo ga in nas je odrešil...radujmo in
veselimo se, da nas je odrešil' (Iz 25,9).
Če prvo berilo poudarja Božjo
zvestobo svoji obljubi, pa nas evangeljska prilika o svatbi vabi k razmisleku o človeškem
odgovoru. Nekateri od tistih, ki so bili najprej povabljeni, se povabilu niso odzvali,
ker so jih pritegnile druge reči, drugi pa so kraljevo povabilo zaničevali ter s tem
izvali kazen, ki ni doletela samo njih ampak celotno mesto. Toda kralj ni odnehal.
Poslal je svoje služabnike naj gredo iskat druge goste, da se napolni svatbena dvorana.
Tako se je zaradi zavrnitve prvih, povabilo razširilo na vse, še posebej na uboge
in brezpravne. To se je namreč zgodilo med velikonočno skrivnostjo, ko je bila z vsemogočnostjo
Božje ljubezni premagana silna moč zla. Vstali Gospod lahko sedaj povabi vse k gostiji
velikonočnega veselja, jih obleče v svatovsko oblačilo, znamenje zastonjskega daru
posvečujoče milosti.
Vendar pa je potrebno, da na Božjo velikodušnost, človek
odgovori s svojo svobodno privolitvijo. Ravno to velikodušno pot so prehodili tudi
tisti, ki jih od danes častimo kot svetnike. Pri krstu so prejeli svatovsko oblačilo
božje milosti, ga ohranili čistega ali ga za časa življenja očistili s pomočjo zakramentov.
Sedaj se udeležujejo poročnega slavja v nebesih. Evharistija, h kateri nas Gospod
vsak dan vabi, da se je udeležujemo v svatovskem oblačilu njegove milosti, je to vnaprejšnje
okušanje večne gostije v nebesih. Če z grehom umažemo ali celo raztrgamo to oblačilo,
nas Božja dobrota ne zavrne ali celo prepusti naši usodi, temveč nam ponudi z zakramentom
sprave možnost, da spet v celoti pridobimo svatovsko oblačilo, ki je potrebno za praznovanje.