2014-10-08 15:08:55

Sinoda o družini: O čem je tekla beseda med četrto generalno skupščino


VATIKAN (sreda, 8. oktober 2014, RV) – Udeleženci škofovske sinode o družini danes zasedajo tretji dan. Dopoldanska, peta generalna skupščina je potekala brez navzočnosti svetega očeta, saj je v istem času imel splošno avdienco na Petrovem trgu. Udeleženci so govorili o pastoralnih izzivih družine in tako nadaljevali temo, o kateri se je začelo razpravljati že včeraj popoldne (7. oktobra) med četrto generalno skupščino. Slednje se je udeležilo 182 sinodalnih očetov, navzoč je bil tudi papež Frančišek.

Navedimo nekaj osrednjih področij, ki so včeraj popoldne bila postavljena v ospredje v sedemintridesetih govorih.

Na prvem mestu je bila izpostavljena vez med krizo vere in krizo družine ter poudarjeno, da prva povzroča drugo. To pa zato, ker je vera pogosto razumljena kot skupek doktrinalnih prispevkov, v resnici pa je svobodno dejanje, s katerim se oseba izroči v varstvo Bogu. Pri tem je bil izražen predlog o pripravi »vademekuma«, namenjenega katehezi družine. Izpostavljena je bila tudi šibka vera mnogih krščenih, kar pogosto vodi v zakon, o katerem zakonci nimajo pravega razumevanja.

Na drugem mestu je bil v ospredje postavljen izziv, s katerim se družina danes mora spoprijeti, in to je »diktatura enoumja«, ki hoče v družbo vnesti tiste protivrednote, ki izkrivljajo pogled na zakon kot zvezo med moškim in žensko. Kriza vrednot, ateistični sekularizem, hedonizem, ambicioznost oblasti v današnjem času uničujejo družino, jo pačijo, slabijo osebe in posledično delajo šibko tudi družbo. Pomembno je v vernikih obnoviti zavest pripadnosti Cerkvi, da bo Cerkev lahko rasla v svoji privlačnosti, kajti družine Cerkve so tiste, ki lahko pritegnejo druge družine, kot je bilo povedano med razpravo.

Cerkev, ki je odprta za človeštvo, mora poudarjati lepoto in nenadomestljivost družine, ki jo vsak potrebuje. V človeku je treba prebuditi občutek pripadnosti družinskemu jedru. In ne samo to, ker je odsev Božje ljubezni, ki ni nikoli osamljena ljubezen, družina odpira osebo za odnose z drugimi ter tako postaja temelj družbe.

V sinodalni dvorani je včeraj popoldne bila osvetljena tudi vez med duhovnikom in družino. Duhovniki namreč spremljajo družine na vseh najpomembnejših stopnjah življenja, z njimi delijo veselje in težave, družine pa s svoje strani pomagajo duhovnikom živeti celibat kot čustveno izpolnjenost in uravnoteženost in ne kot odpoved. Družina je bila opredeljena kot »zibelka poklicev«, kajti ravno med domačimi zidovi, preko molitve, ki se živi v občestvu, se pogosto rodijo klici v duhovništvo.

Izpostavljena je bila še ena vez, in sicer med krstom in zakonom: brez resnega in poglobljenega krščanskega uvajanja se pomen zakramenta zakona zmanjša. Pri tem je bilo posebej poudarjeno, da krščanski zakon ne sme biti samo kulturno izročilo ali socialna zahteva, ampak mora biti razumljen kot odločitev za poklicanost, sprejeta s potrebno pripravo, ki ne sme biti na hitro izvedena v nekaj srečanjih, ampak pripravljena za daljše časovno obdobje.

Številni govorniki, predvsem tisti, ki prihajajo iz afriške celine, pa so včeraj popoldne spregovorili tudi o izzivih, s katerimi se spoprijemajo družine v afriških državah. Govorimo o poligamiji, leviratu, sektah, vojnah, revščini, migraciji, mednarodnemu pritisku, ki hoče kontrolirati rojstva. Gre za probleme, ki spodkopavajo družinsko stabilnost in jo postavljajo v krizo. Pred temi izzivi je nujno odgovoriti s poglobljeno evangelizacijo, ki pospešuje vrednote miru, pravičnosti in ljubezni, ustreznim spodbujanjem vloge ženske v družbi, skrbno vzgojo otrok in zaščito vseh žrtev nasilja.

Med uro, namenjeno prosti razpravi, je bil ponovno govor o novem jeziku pri oznanjevanju evangelija, s poudarkom na novih tehnologijah. Predlagalo se je tudi, da se prav tako spregovori o družinah, ki nimajo otrok, čeprav si jih želijo.

Audio: RealAudioMP3







All the contents on this site are copyrighted ©.