Papež Frančišek pozdravil sinodalne očete: Govoriti s parresio in poslušati s ponižnostjo
VATIKAN (ponedeljek, 6. oktober 2014, RV) – »Velika odgovornost je: prinašati
stvarnosti in problematike Cerkva, da bi jim pomagali hoditi po tisti poti, ki je
evangelij družine.« S temi besedami se je papež Frančišek danes obrnil na sinodalne
očete, katere je pozdravil na začetku tretjega izrednega generalnega zasedanja škofovske
sinode, ki poteka v Vatikanu od 5. do 19. oktobra na temo Pastoralni izzivi družine
v kontekstu evangelizacije.
Sveti oče je vsem zbranim izrekel dobrodošlico
in se jim zahvalil za njihovo navzočnost ter pomoč. Zahvalil se je tudi vsem, ki so
s predanostjo, potrpežljivostjo in usposobljenostjo dolge mesece pripravljali ta dogodek.
Posebna zahvala je bila namenjena kardinalu Lorenzu Baldisseriju, generalnemu tajniku
sinode, pa tudi podtajniku, msgr. Fabiu Fabeneju, vsem predavateljem, pisarjem, svetovalcem,
prevajalcem in celotnemu osebju tajništva škofovske sinode: »Delali so neutrudno
in še naprej delajo za dober izid te sinode. Zares velika hvala in naj vam Gospod
povrne!«
Nadalje se je papež zahvalil še posinodalnemu svetu, škofovskim
konferencam ter navzočim kardinalom, patriarhom, škofom, duhovnikom, redovnikom in
redovnicam, laikom in laikinjam. Sodelovanje vseh »bogati delo in duha kolegialnosti
ter sinodalnosti«, in sicer v dobro Cerkve ter družin. Posebej je papež Frančišek
opozoril prav na duha sinodalnosti.
Zatem je sodelujoče spomnil, da prinašajo
»glas delnih Cerkva, ki so na ravni krajevnih Cerkva združene v škofovske konference.
Vesoljna Cerkev in delne Cerkve so Božja institucija; krajevne Cerkve, razumljene
tako, pa so človeška institucija.« »Ta glas boste prinesli v sinodalnost.«
In to je velika odgovornost. Splošen osnovni pogoj, kot je nadaljeval papež Frančišek,
je »govoriti jasno«. Nihče naj ne govori, da se nekaj ne sme reči, in naj ne
skrbi, kaj si bodo mislili o njem. Vse je potrebno reči v svobodi in v resnici, kar
je papež opredelil z grško besedo parresia.
Povedal je, da mu je po
februarskem konzistoriju, na katerem se je govorilo o družini, neki kardinal napisal:
»Škoda, da nekateri kardinali iz spoštovanja do papeža niso imeli poguma reči določenih
stvari, ker so morda mislili, da papež meni kako drugače.« »To ni dobro, to
ni sinodalnost,« je opozoril papež. »Kajti potrebno je reči vse tisto,
kar se v Gospodu čuti, da je treba reči: brez človeških ozirov in brez bojazljivosti.
Istočasno pa je potrebno s ponižnostjo poslušati in z odprtim srcem sprejeti tisto,
kar rečejo bratje. S tema dvema držama se uveljavlja sinodalnost.«
Papež
Frančišek je sinodalne očete zato prosil za »ti drži bratov v Gospodu: govoriti
s parresio in poslušati s ponižnostjo«. »In to delajte z veliko mirnostjo in
mirom, kajti sinoda se vedno odvija 'cum Petro et sub Petro', in navzočnost
papeža je jamstvo za vse in varstvo vere. Dragi bratje, sodelujmo vsi, da bi se dinamika
sinodalnosti z jasnostjo uveljavila.«