Papež Frančišek: Neenakost in revščina ogrožata demokracijo vključevanja
VATIKAN (četrtek, 2. oktober 2014, RV) – »Večanje neenakosti in revščine
postavlja v nevarnost demokracijo vključevanja in soudeleženosti,« je papež Frančišek
izpostavil na današnjem srečanju s člani Papeškega sveta za pravičnost in mir, ki
so se v Vatikanu zbrali na plenarnem zasedanju. Dogodek sovpada s peto obletnico izdaje
okrožnice Ljubezen v resnici (Caritas in veritate), na katero se je papež v
govoru pogosto naslonil. Kot je povedal, gre za temeljni dokument glede družbene evangelizacije,
ki nudi dragocene smernice za navzočnost katoličanov v družbi, institucijah, ekonomiji,
financah in politiki. Caritas in veritate je pritegnila pozornost na koristi,
a prav tako nevarnosti globalizacije, kadar slednja ni usmerjena na dobro narodov.
»Če je globalizacija opazno povečala bogastvo, tako na splošno
kot v nekaterih posameznih državah, je prav tako zaostrila razlike med različnimi
družbenimi skupinami, s tem ko je ustvarila neenakosti in nove oblike revščine v teh
istih državah, ki se jih smatra kot najbogatejše,« je zatrdil papež.
Izpostavil
je enega od vidikov današnjega ekonomskega sistema, namreč izkoriščanje mednarodne
neuravnoteženosti cen dela, pri čemer je spomnil na milijarde oseb, ki živijo z manj
kot dva dolarja na dan. Takšna neuravnoteženost ne spoštuje dostojanstva tistih, ki
opravljajo fizična dela za nizko ceno, in prav tako uničuje zaposlitvene možnosti
v regijah, kjer je delo v večji meri zaščiteno. Tu se zastavlja problem oblikovanja
varovalnih mehanizmov, ki bi ščitili delavske pravice in okolje pred naraščajočo potrošniško
ideologijo, ki ne kaže odgovornosti do mest in stvarstva.
Frančišek je poudaril,
da »večanje neenakosti in revščine postavlja v nevarnost demokracijo vključevanja
in soudeleženosti, ki vedno predpostavlja ekonomijo in trg, ki ne izključujeta in
ki sta pravična«. Gre torej za premagovanje strukturnih vzrokov neenakosti in
revščine. Za družbeno vključevanje najšibkejših so pomembni trije temeljni elementi:
izobrazba, dostop do zdravstvene oskrbe in delo za vse.
Socialne države se
torej ne sme rušiti, še posebej ne temeljne pravice do dela, je nadaljeval papež.
Ta ne sme biti odvisna od finančnih in monetarnih trgov. Je temeljna blaginja, povezana
z dostojanstvom, oblikovanjem družine, realizacijo skupnega dobrega in miru. Vzgoja
in delo sta ključna elementa za razvoj, pravično porazdelitev dobrin, dosego socialne
pravičnosti, družbeno pripadnost ter svobodno in odgovorno sodelovanje v političnem
življenju. Kot drugi problem je papež izpostavil trajanje neravnotežja med ekonomskimi
sektorji, bankami, institucijami in globalnimi problemi: nujno je ohranjati skrb za
revne in za družbeno pravičnost. Ta po eni strani zahteva temeljite reforme, ki predvidevajo
redistribucijo proizvedenega bogastva in univerzalizacijo svobodnih trgov, po drugi
strani pa porazdelitev oblasti tako na nacionalni kot mednarodni ravni.
Okrožnica
Caritas in veritate nas je po papeževih besedah spodbudila, da na aktualna
družbena vprašanja gledamo kot na okoljstvena vprašanja. Posebej poudarja vez med
ekologijo okolja in človeško ekologijo, kamor spada tudi etika življenja. Načelo Caritas
in veritate je zelo aktualno, je poudaril papež Frančišek: »Ljubezen, polna
resnice, je namreč osnova, na kateri se gradi mir, ki je danes še posebej želen
in nujen za dobro vseh.« Omogoča preseganje nevarnih fantazem, konfliktov zaradi
posedovanja virov, migracij bibličnih razsežnosti, lakote in revščine, trgovine z
ljudmi, krivice, socialne in ekonomske neenakosti ter neuravnoteženega dostopa do
skupnih dobrin.