Papež Frančišek: Neenakost in revščina ogrožata demokracijo vključevanja

VATIKAN (četrtek, 2. oktober 2014, RV) – »Večanje neenakosti in revščine postavlja v nevarnost demokracijo vključevanja in soudeleženosti,« je papež Frančišek izpostavil na današnjem srečanju s člani Papeškega sveta za pravičnost in mir, ki so se v Vatikanu zbrali na plenarnem zasedanju. Dogodek sovpada s peto obletnico izdaje okrožnice Ljubezen v resnici (Caritas in veritate), na katero se je papež v govoru pogosto naslonil. Kot je povedal, gre za temeljni dokument glede družbene evangelizacije, ki nudi dragocene smernice za navzočnost katoličanov v družbi, institucijah, ekonomiji, financah in politiki. Caritas in veritate je pritegnila pozornost na koristi, a prav tako nevarnosti globalizacije, kadar slednja ni usmerjena na dobro narodov. »Če je globalizacija opazno povečala bogastvo, tako na splošno kot v nekaterih posameznih državah, je prav tako zaostrila razlike med različnimi družbenimi skupinami, s tem ko je ustvarila neenakosti in nove oblike revščine v teh istih državah, ki se jih smatra kot najbogatejše,« je zatrdil papež.

Izpostavil je enega od vidikov današnjega ekonomskega sistema, namreč izkoriščanje mednarodne neuravnoteženosti cen dela, pri čemer je spomnil na milijarde oseb, ki živijo z manj kot dva dolarja na dan. Takšna neuravnoteženost ne spoštuje dostojanstva tistih, ki opravljajo fizična dela za nizko ceno, in prav tako uničuje zaposlitvene možnosti v regijah, kjer je delo v večji meri zaščiteno. Tu se zastavlja problem oblikovanja varovalnih mehanizmov, ki bi ščitili delavske pravice in okolje pred naraščajočo potrošniško ideologijo, ki ne kaže odgovornosti do mest in stvarstva.

Frančišek je poudaril, da »večanje neenakosti in revščine postavlja v nevarnost demokracijo vključevanja in soudeleženosti, ki vedno predpostavlja ekonomijo in trg, ki ne izključujeta in ki sta pravična«. Gre torej za premagovanje strukturnih vzrokov neenakosti in revščine. Za družbeno vključevanje najšibkejših so pomembni trije temeljni elementi: izobrazba, dostop do zdravstvene oskrbe in delo za vse.

Socialne države se torej ne sme rušiti, še posebej ne temeljne pravice do dela, je nadaljeval papež. Ta ne sme biti odvisna od finančnih in monetarnih trgov. Je temeljna blaginja, povezana z dostojanstvom, oblikovanjem družine, realizacijo skupnega dobrega in miru. Vzgoja in delo sta ključna elementa za razvoj, pravično porazdelitev dobrin, dosego socialne pravičnosti, družbeno pripadnost ter svobodno in odgovorno sodelovanje v političnem življenju. Kot drugi problem je papež izpostavil trajanje neravnotežja med ekonomskimi sektorji, bankami, institucijami in globalnimi problemi: nujno je ohranjati skrb za revne in za družbeno pravičnost. Ta po eni strani zahteva temeljite reforme, ki predvidevajo redistribucijo proizvedenega bogastva in univerzalizacijo svobodnih trgov, po drugi strani pa porazdelitev oblasti tako na nacionalni kot mednarodni ravni.

Okrožnica Caritas in veritate nas je po papeževih besedah spodbudila, da na aktualna družbena vprašanja gledamo kot na okoljstvena vprašanja. Posebej poudarja vez med ekologijo okolja in človeško ekologijo, kamor spada tudi etika življenja. Načelo Caritas in veritate je zelo aktualno, je poudaril papež Frančišek: »Ljubezen, polna resnice, je namreč osnova, na kateri se gradi mir, ki je danes še posebej želen in nujen za dobro vseh.« Omogoča preseganje nevarnih fantazem, konfliktov zaradi posedovanja virov, migracij bibličnih razsežnosti, lakote in revščine, trgovine z ljudmi, krivice, socialne in ekonomske neenakosti ter neuravnoteženega dostopa do skupnih dobrin.

Audio: