Papeževo apostolsko potovanje v Albanijo: Pogovor s kardinalom Parolinom
ALBANIJA (sobota, 20. september 2014, RV) – Papež Frančišek bo jutri obiskal
Albanijo. V enem samem dnevu bo v prestolnici Tirani daroval sveto mašo, se srečal
s krajevno Cerkvijo in s predstavniki drugih verstev ter posebno pozornost namenil
še otrokom v Centru Betania. Kot je v pogovoru za Vatikanski televizijski center
(CTV) zatrdil kardinal Pietro Parolin, Albanija predstavlja »enega izmed
konkretnih zgledov«, da sta dialog in kultura srečanja mogoča. In papež se je
za obisk v tej državi odločil ravno zato, da bi spregovoril preko zgleda.
Albanija
se je odločila vključiti vsa verstva in se upreti vsaki verski diskriminaciji. Ta
njena odločitev je bila posebej pomembna v preteklem stoletju, zaznamovanem z mnogimi
konflikti, in je tehtna tudi v sedanjem času, ko se soočamo s situacijami, v katerih
je ponekod prav religija postala povod za nasilje, spopad in medsebojno uničevanje.
Papežev obisk, kot meni vatikanski državni tajnik, želi torej predvsem poudariti,
da se je Albanija navkljub velikim težavam, ki jih je izkusila, odločila, da »religije
ne bo nikoli uporabila kot povod za spopad in konflikt«. Miroljubno in konstruktivno
sobivanje verskih skupin v državi je zgled mnogim drugim.
Kardinal Pietro Parolin
je v pogovoru, v katerem je predstavil svoj pogled na tokratno apostolsko potovanje,
zatem izpostavil še vprašanje verske svobode. Le-ta je v Albaniji danes spoštovana.
V preteklosti ni bilo vedno tako. Preganjanje, ki ga je ta država utrpela, je bilo
tako rekoč pravo »opustošenje«. In pri tem ni šlo samo za rušenje cerkva in
bogoslužnih krajev. Od okoli 190 duhovnikov, ki so bili navzoči pred nastopom komunizma,
jih je do leta 1990 ostalo le 33. Pomembno je torej dejstvo, da gre za državo, kjer
je bil Bog »odstranjen« po zakonu. Prav zaradi tega nas Albanija uči, kot je
še dejal Parolin, živeti v odnosu z Gospodom in ne popustiti skušnjavi življenja,
v katerem je Bog puščen ob strani.
Cerkev v Albaniji je danes »mlada«.
Je Cerkev, ki nosi znamenje mučeništva. Pričevanje albanskih mučencev je zelo cenjeno,
ker je med drugim tudi pričevanje odpuščanja v odnosu do mučiteljev. Navsezadnje,
tako je kardinal Parolin sklenil svoje premišljevanje, pa Cerkev v Albaniji zaznamuje
še preprosta vera starejših, ki so to vero znali ohraniti in jo ponesti tudi onstran
nemirnega in mučnega obdobja preganjanja.