2014-09-18 12:14:00

Pri frančiškanih na Tromostovju simpozij: Sobratom svojim v dediščino milo


LJUBLJANA (petek, 12. september 2014, RV) – Pri frančiškanih na Tromostovju v Frančiškovi dvorani danes in jutri poteka znanstveni simpozij ob 500-letnici Slovenske frančiškanske province sv. Križa z naslovom: Sobratom svojim v dediščino milo.


Program simpozija

Petek, 12. september 2014
9.00 p. Stane Zore OFM, provincialni minister, pozdravni nagovor
audio: RealAudioMP3

Uvod v kratki film p. Andraž Arko OFM
audio: RealAudioMP3

Audio kratkega filma režiserja Matjaža Feguša: RealAudioMP3

9.30 –11.00 moderator: Bogdan Kolar SDB
audio: RealAudioMP3

Jože Škofljanec: Od delitve Vikarije Bosne do province Ilirije: redovna pokrajina sv. Križa 1514 –1813
Po turški osvojitvi bosanskega kraljestva in štirih desetletjih poskusov ohranitve celovitosti vikarije Bosne jo je generalni kapitelj reda manjših bratov razdelil na srebreniško Bosno in hrvaško Bosno. Medtem ko sta provinco sv. Križa v 16. stoletju zaznamovali izguba samostanov zaradi širitve otomanske države in širitev na ozemlje notranjeavstrijskih dežel, je obdobje od začetka 17. do srede 18. stoletja čas razcveta province, redovnega šolstva, številnih oblik pastoralnega delovanja pa tudi prenove samostanskih stavb in cerkva ter njihovega ozaljšanja z deli umetnikov baročne dobe. Reforme Marije Terezije in Jožefa II. frančiškanov niso prizadele v tolikšni meri kot večino drugih redovnih skupnosti v habsburški monarhiji, a so kljub temu pustile močne posledice, ki jim je mogoče slediti globoko v 19. stoletje. V prispevku bodo predstavljeni teritorialni razvoj province in ključni procesi, ki so opredeljevali življenje njenih članov v obdobju do začetka 19. stoletja.

Ključne besede: provinca sv. Križa, frančiškani, osmanski imperij, Pietas Austriaca, razsvetljenstvo
Audio: RealAudioMP3


Julijana Visočnik: Ljubljanski škofje in začetki frančiškanske province na Slovenskem
V prispevku bo predstavljeno gradivo, ki ga hrani Nadškofijski arhiv Ljubljana v fondih ŠAL 1 in KAL in je povezano z začetki frančiškanske province na Slovenskem. Dokumenti segajo v 15. stoletje, ko so se začele priprave na ustanovitev samostanov. Pri tem je zanimiv odnos ljubljanskih škofov do prihoda novih redov na slovenska tla. Na to temo bo še največ mogoče povedati za čas in dogajanje v obdobju škofov Tomaža Hrena in Rinalda Scarlichija, posamezni podatki pa so na voljo tudi za drugo polovico 17. in začetek 18. stoletja. Hren se je namreč zaradi nastopanja proti reformaciji opiral na redove, pomembno vlogo pa je imel tudi pri samostanu v Nazarjah, saj je zaradi njemu ljube loretske kapele obisk v Nazarjah iz leta v leto naraščal. Že v času Hrenovega naslednika, škofa Scarlichija, so ta hrib in cerkvico predali v oskrbo frančiškanom. čeprav je bil Hren frančiškanom naklonjen, pa je bil z njimi občasno tudi v sporih.

Ključne besede: Nadškofijski arhiv Ljubljana (NŠAL), frančiškani, Tomaž Hren, Rinaldo Scarlichi, 16. in 17. stoletje
Audio: RealAudioMP3

Hrvoje Petrić: O samostanskih posestvih v provinci sv. Križa
V prispevku bodo predstavljene osnovne informacije o posesti samostanov vzhodnega dela bosansko-hrvaške province. Frančiškani, ki so se pred otomanskim prodiranjem umaknili iz Bosne proti zahodu, so imeli v nasprotju s pravili svojega reda možnost uživanja kmetijskih posesti pa tudi posedovanja različnih skupin podložnih kmetov. Takšno stanje je bilo dovoljeno do leta 1688, ko je provincialni kapitelj v Ljubljani sprejel sklep o strožjemu izpolnjevanju vodila oz. reformi province, kar je privedlo do opuščanja posedovanja posesti s podložnimi kmeti. Po sprejemu omenjenega sklepa je bilo potrebnih več desetletij za njegovo izpolnitev, kajti samostan v Samoborju je prejemal nove posesti še okoli 1695–1700. Svoje zadnje kmete je prodal leta 1734, kmetijska zemljišča, ki so bila zunaj samostanskega vrta, pa šele leta 1740.

Ključne besede: ekonomska zgodovina, zgodovina frančiškanov, zgodnji novi vek
Audio: RealAudioMP3


11.30–13.00 moderator: Luka Vidmar

p. Emanuel Hoško OFM: Vzgoja frančiškanov hrvaško-kranjske province od 17. do 19. stoletja
Čas potridentinske cerkvene obnove je frančiškanska provinca sv. Križa doživljala kot obdobje razvoja. Sambukanske konstitucije, ki jih je leta 1658 potrdil generalni kapitelj v Toledu, so vse do sprejema t. i. kapistranskih konstitucij v letu 1827 določale pravne temelje redovnega življenja. A kapistranske niso pomembnejše spremenile določb sambukanskih konstitucij. Obdobje razvoja province je prekinil pojav jožefinizma, ki je leta 1783 celo razdelil provinco na dva dela, ki sta bila 1813 ponovno združena v enotni provinci. Te spremembe so seveda vplivale tudi na redovno vzgojo, ki se je sistematično odvijala v treh obdobjih in zato tudi v treh med seboj različnih tipih ustanov: v noviciatu, kamor so vstopali kandidati za redovnike, v profesoriju, kjer so se zbirali novinci z že opravljenimi zaobljubami, in v semenišču, to je v samostanu, ki je gostil visokošolski študij. Posebnosti redovne vzgoje v provinci sv. Križa bolje poznamo po določbah njenih treh provincialnih statutov iz let 1719, 1871 in 1888, ki jih dopolnjujejo sklepi nekaterih provincialov in provincialnih kapitljev.

Ključne besede: redovna vzgoja, tri stopnje vzgoje, frančiškanski vzgojni predpisi, noviciat kot mesto osnovne redovne vzgoje
Audio: RealAudioMP3

br. Miran Špelič OFM: Hugo Vodnik, frančiškanski teolog in lector
Ob tristoletnici rojstva želimo iz sence mlajšega soimenjaka in sobrata pesnika Valentina ter iz pozabe potegniti p. Huga Vodnika (1715–1785), teologa in lektorja v samostanskem generalnem študiju v Ljubljani. Iz njegovih ohranjenih rokopisov, priprav za predavanja, predstavljamo nekaj teoloških tem, ki jih je razvijal in podajal svojim študentom. Iz njih je razvidno, da je sledil tokovom potridentinske katekizemske teologije.

Ključne besede: Hugo Vodnik, frančiškanska teološka šola, potridentinska sholastika
Audio: RealAudioMP3

dr. Matija Ogrin: Frančiškani in slovenska baročna pridiga: oris problema in gradiva
Baročna pridiga slovenskih frančiškanov je v slovenski literarni zgodovini nemajhen problem: do danes je ostala tako rekoč spregledana, kakor da ni obstajala, termin »frančiškanska pridiga« pa se je v literarni vedi napačno uporabljal za pridige kapucinov. V novejšem času je bilo odkrito rokopisno gradivo s številnimi pridigami, ki dokazuje, da so bili tudi med slovenskimi frančiškani baročne dobe odlični pisatelji retorske proze. Napisali so obsežen korpus pridig v slovenščini, iz katerega pa ne v baroku ne pozneje noben del ali zbirka žal nista bila natisnjena in je zato ostal neznan. Prispevek skuša ponuditi osnovni pregled ohranjenega gradiva, ki je razmeroma obsežno, četudi je mogoče sklepati, da je glavnina slovenskih frančiškanskih pridig v rokopisu propadla. Podati skušamo zametek evidence o tem, koliko rokopisov je ohranjenih, katerim avtorjem eventualno pripadajo, kdaj in kje so bile povedane in kakšne pridižne zvrsti so v njih zastopane. Kratko bodo predstavljene tudi pridige izstopajočega poznobaročnega pisatelja p. Konrada Branke (ok. 1737–1789). Njegovih slovenskih pridig se je po srečnih okoliščinah ohranilo bistveno več kakor rokopisov drugih, zlasti zgodnjebaročnih frančiškanskih pridigarjev.

Ključne besede: slovensko slovstvo, frančiškani, baročna pridiga, rokopisi, slovenski jezik, 18. stoletje
Audio: RealAudioMP3

14.30–16.00 moderator: dr. Matija Ogrin

p. Slavko Krajnc OFMConv: Frančiškanska liturgična praznovanja v luči Ordo celebrandi Festivitatis in Libellum Caeremoniarum et Rituum
V pričujočem sestavku avtor razprave predstavi glavne liturgične posebnosti klanjške in novomeške frančiškanske redovne skupnosti v luči njihovih liturgičnih »redov« oziroma dodatkov k direktoriju za bogoslužje. Ob minucioznih določilih o zvonjenju in molitvenem bogoslužju, pastoralni pomoči, spovedovanju, prejemu odpustkov in procesijah nam omenjena »reda« prinašata tudi zanimive lastne samostanske praznike in pobožnosti, praznike bratovščin, šolarjev in podobno. Tako klanjški Ordo celebrandi Festivitates (1752) kot tudi novomeški Libellum Caeremoniarum et Rituum (1732–1809) se predstavljata kot neke vrste vademecum za cerkovnika in ceremoniera liturgičnih slavij in običajev, iz katerih se zrcali čudovit mozaik liturgičnega življenja in poslanstva frančiškanskih redovnih skupnosti v Klanjcu in Novem mestu sredi 18. stoletja.

Ključne besede: frančiškani, prazniki, procesije, pobožnosti, odpustki, spoved, maša za odvrnitev slabega glasu
Audio: RealAudioMP3

Jurij Snoj: Antifonal ljubljanskega frančiškanskega samostana kot frančiškanski rokopis
V starejši od dveh skupin koralnih kodeksov ljubljanskega frančiškanskega samostana, nastalih v času, ko so ljubljanski samostan prevzeli observanti (1491), sta tudi antifonal, ki je zdaj v frančiškanskem samostanu v Gradcu, in diurnal. Oba imenovana rokopisa sta odločno frančiškanska, kar je razvidno tako iz njunega liturgičnega reda, ki sledi Haymovemu Ordo Breviarii, še zlasti pa iz prisotnosti izrazito frančiškanskih svetniških godov. V diurnalu je verzificirani oficij za god sv. Frančiška Asiškega, ki ga je ustvaril Julijan iz Speyerja, ter verzificirani oficiji za sv. Klaro, za sv. Antona Padovanskega in za praznik Frančiškovih ran. Ti oficiji, ki so delo različnih avtorjev, so glasbeno medsebojno povezani, kar daje ljubljanskim rokopisom tudi v glasbenem smislu izrazit frančiškanski značaj.

Ključne besede: gregorijanski koral, oficijska liturgija, frančiškanska liturgija, verzificirani oficiji, frančiškanski koralni rokopisi
Audio: RealAudioMP3

Metoda Kokole in Radovan Škrjanc: Glasba v samostanih province sv. Križa v 18. stoletju in posebnosti glasbenih knjig observantskega reda
Glasba je kot del bogoslužja v vseh obdobjih zaznamovala tudi verska prizadevanja raznih redovnih skupnosti, glasbene vsebine pa so se glede na specifična poslanstva razlikovale. Frančiškovi redovi, izrazito obrnjeni k širšim verskim skupinam, so v svoji glasbeni ustvarjalnosti ostajali skromnejši in preprosto razumljivi, zato pa deloma drugačni in posebni. Danes najdemo glasbeno zapuščino iz 18. stoletja samo na nekaterih od nekoč sorazmerno številnih redovnih postojankah. Osrednjega pomena je osem kornih knjig iz sredine in druge polovice 18. stoletja, shranjenih v Novem mestu, ki vsebujejo tipične uglasbitve besedil za en ali dva solistična glasova, zbor in orgle. Čeprav verjetno šele v začetku 19. stoletja, je prav iz te tradicije izšla tudi pesmarica, ki se nahaja v Ljubljani in vsebuje odlomke slovenskih cerkvenih besedil. V referatu bodo tako prvič predstavljeni zgodovinski okvir ter vsebina in izvor omenjenih rokopisnih knjig kot osrednjega dela sicer bogate zapuščine frančiškanske glasbene prakse na slovenskih tleh iz 18. stoletja.

Ključne besede: glasbeni repertoar, 18. stoletje, observantska tradicija, korne knjige, pesmarice

16.30–18.30 moderator: Franci Lazarini

Luka Vidmar: Prepovedane knjige v frančiškanskih samostanih na Slovenskem
Prodajo, branje, posedovanje in razširjanje versko, politično in moralno spornih knjig je v katoliški Evropi formalno omejeval Index librorum prohibitorum, ki ga je Cerkev prvič izdala leta 1559. Kršiteljem so od tridentinskega koncila naprej grozile stroge kazni, na primer ekskomunikacija. Tisti, ki je želel brati tovrstne tiske, je moral pridobiti dovoljenje bodisi od kongregacije inkvizicije v Rimu bodisi od krajevnega škofa. Ta sistem pravil je imel zaradi vizitacij in avtoritete samostanskega predstojnika največji vpliv prav na redovne skupnosti, vendar je tudi znotraj njih potekala recepcija prepovedanih knjig. Te so bile običajno evidentirane posebej, zaklenjene v omari v samostanski biblioteki in dostopne le pod natančno določenimi pogoji. Referat na podlagi terenskih raziskav odgovarja na vprašanja, kakšne vrste prepovedanih knjig so hranili v samostanih frančiškanske province sv. Križa, kdo so bili njihovi bralci, za kaj so jih potrebovali in kje so bile meje tovrstne rabe.

Ključne besede: Index librorum prohibitorum, cenzura, knjižnica, knjiga, frančiškan
Audio: RealAudioMP3

Vlasta Stavbar: Knjižnica Frančiškanskega samostana Sv. Trojica v Slovenskih Goricah
V knjižnici samostana Sv. Trojica v Slovenskih goricah se odslikuje preteklost samostana od 17. stoletja, ko so se pri Sveti Trojici naselili avguštinci, prihoda frančiškanov v 19. stoletju in vse do obdobja po drugi svetovni vojni, ko je bila v samostan vrnjena med vojno odtujena knjižnica in z njo tudi fond knjižnice ukinjenega samostana v Brežicah. V letu 2012 se je Knjižnica Lenart v okviru projekta Elaborat – mreža muzejev in v sodelovanju z Univerzitetno knjižnico Maribor lotila popisa gradiva. Knjižni fond obsega nekaj več kot 1550 enot gradiva. Med njimi so dragocena dela, od inkunabul do bogatega fonda knjižnega in rokopisnega gradiva do konca 19. stoletja. V prispevku je predstavljeno evidentiranje in sortiranje gradiva, izdelava popisa s kratkimi bibliografskimi zapisi, skenirano naslovnico in opombami ter oprema raritetnega gradiva in postavitev knjižnice po katalogu. Predstavljene so nekatere dragocenosti pisne kulturne dediščine, ki jih trojiška samostanska knjižnica skrbno hrani.

Ključne besede: Sveta Trojica v Slovenskih goricah, frančiškani, samostanska knjižnica, raritetno gradivo, popisi gradiva
Audio: RealAudioMP3

Blanka Avguštin Florjanovič in Darja Harauer: Frančiškanske knjižnice in njihovo knjižno gradivo z aspekta vezav in njihovega ohranjanja
Frančiškanske knjižnice in njihovo knjižno gradivo z aspekta vezav in njihovega
ohranjanja Knjižno gradivo, ki je shranjeno za zidovi samostanov, je dragoceno za pridobivanje mnogoterih znanj. Med temi so tudi konservatorsko-restavratorska znanja, ki se nanašajo na različne tipe in tehnike vezav, prepoznavanje materialov in njihove uporabe v različnih časovnih obdobjih. Prispevek bo s primerjavo uporabljenih materialov in tehnik vezav na izbranem vzorcu knjižnega gradiva, ki ga hranijo različni samostani province sv. Križa, predstavil sorodnosti in razlike, lastne vezavam knjig v 17. in 18. stoletju. Ob tem bo skušal opozoriti na tiste elemente knjižnih vezav, ki lahko prispevajo k pojasnjevanju nabav, poti distribuiranja in izmenjave knjig med samostani v provinci. Predstavljeni bodo tudi najnujnejši varovalni ukrepi za ohranjanje bogate kulturne dedišč ine v samostanskih knjižnicah.

Ključne besede: knjižne vezave, materiali, varovanje, uporaba, frančiškanske knjižnice
Audio: RealAudioMP3

p. Pepi Lebreht OFM: Drobec o misijonskem delu in misijonarjih iz province sv. Križa
Slovenska frančiškanska provinca je imela v vseh obdobjih svoje zgodovine živo zavest o pomenu misijonskega poslanstva, zato ga je živela s pošiljanjem svojih bratov v različne misijone, z molitvijo zanje in z organizirano podporo njihovega dela. V referatu se bomo z zanimanjem ustavili pri dejavnostih Frančiškanske misijonske družbe na začetku 20. stoletja pod vodstvom takratnega provinciala p. Placida Fabianija. Ozrli se bomo na misijone na Kitajskem na začetku istega stoletja in od blizu spoznali drobec iz življenja in poslanstva tamkajšnjega frančiškanskega misijonarja p. Petra Baptista Turka. V sklepnem delu se bomo osredotočili na najnovejšo zgodovino frančiškanskih misijonarjev v zahodni podsaharski Afriki. Za zaključek nas bo navdušila misel za ohranjanje in poživljanje misijonske zavesti in dejavnosti tudi v prihodnje.

Ključne besede: frančiškani, misijoni, Kitajska, Afrika
Audio: RealAudioMP3


Sobota, 13. september 2014
P. Stane Zore, provincialni minister, uvodni pozdrav
Audio: RealAudioMP3

9.00–10.30 moderatorka: Metoda Kokole

p. Ambrož Mušič OFM: Križev pot kot izraz frančiškanske duhovnosti
Smisel osebne in občestvene duhovnosti v krščanstvu je predvsem ta, da vsebina Svetega pisma in bogata dediščina cerkvenega izročila dobivata v danih zgodovinskih okoliščinah svoj konkreten izraz. V tem referatu bomo skušali pokazati na nekaj najbolj izrazitih zgodovinskih in teoloških vplivov na razvoj Frančiškove in frančiškanske duhovnosti. Zanimalo nas bo nastajanje in širjenje pobožnosti križevega pota, ki so jo pospeševali Frančiškovi redovi. Nekaj primerov besedila križevega pota iz preteklosti (18. stoletje: p. Leonard Portomavriški, p. Konrad Branka) in sedanjosti nam bo pomagalo odkrivati, na kakšen način skuša frančiškanska duhovnost odgovarjati na konkretne izzive aktualnega zgodovinskega trenutka. Na koncu je prav, da svojo pozornost usmerimo tudi k iskanju novih načinov, kako še naprej ohranjati duha te starodavne pobožnosti in s tem pomagati človeku in kristjanu današnjega časa soočati se z različnimi oblikami trpljenja. Biblični značaj frančiškanske duhovnosti naj bi v osebni in občestveni razsežnosti zgodovine tudi danes pomagal prepoznavati milostne trenutke odrešenja.

Ključne besede: križev pot, frančiškanska duhovnost, p. Leonard Portomavriški, p. Konrad Branka
Audio: RealAudioMP3

Barbara Murovec: Križev pot in njegova likovna reprezentacija
Pobožnost križevega pota je v Evropi tesno povezna z zidavo kapelic s posameznimi postajami in likovnimi upodobitvami cikla štirinajstih podob Kristusovega trpljenja v slikarski, kiparski, grafični ali risarski tehniki. Ključna vloga frančiškanskega reda pri uveljavitvi in razširitvi pobožnosti križevega pota je vplivala na zgodnjo prisotnost likovnih del v frančiškanskih cerkvah in samostanih. V ljubljanskem samostanu so že leta 1728 postavili križev pot pro publica populi devotione, in sicer naslikane podobe v zunanjem križnem hodniku okoli pokopališča. Le redka starejša dela pa so se po frančiškanskih cerkvah ohranila do danes, saj so bile baročne umetnine v 19. in 20. stoletju pogosto zamenjane z novejšimi deli. Pot Kristusovega trpljenja je v likovni umetnosti predstavljena v nekaj močno razširjenih kompozicijskih variantah. Še posebej so bile popularne podobe po križevem potu Josepha von Führicha, pred njimi pa slike, ki so nastale v naslonu na invencije Domenica Marie Fratte.

Ključne besede: križev pot, likovna umetnost, frančiškanska umetnost, sv. Leonard Portomavriški
Audio: RealAudioMP3

Ana Lavrič: Umetnostnozgodovinski vidiki delovanja frančiškanskih bratovščin province sv. Križa
Prispevek obravnava razne vidike delovanja frančiškanskih bratovščin, osredotoča pa se zlasti na umetnostnozgodovinske. Na osnovi pisnih virov (predvsem rokopisne knjige Mavra Fajdige Bosnia Seraphica in bratovščinskih matrikul) in ohranjenih umetniških del (oltarjev, slik, kipov, grafik ipd.) zasleduje njihovo umetnostno naročništvo. Dela analizira tako po vsebinski kot po formalni plati. Ker je bila večina bratovščin v provinci posvečena stim zavetnikom (Materi Božji, zlasti Karmelski, sv. Frančišku Asiškemu in sv. Antonu Padovanskemu), jih druži skupna ikonografija, variirana le z različnimi manjšimi vsebinskimi poudarki. Ker so frančiškani v baročni dobi imeli svojo rezbarsko delavnico in po svojih samostanih tudi sicer pogosto zaposlovali iste umetnike (med njimi velja omeniti zlasti Valentina Metzingerja), so si umetniška dela sorodna tudi oblikovno in po kvaliteti. Detajlneje so predstavljene bratovščine na Slovenskem, vendar so zajete v širšem okviru celotne province.

Ključne besede: frančiškanske bratovščine, frančiškanska umetnost, Karmelska Mati Božja, sv. Frančišek Asiški, sv. Anton Padovanski
Audio: RealAudioMP3

11.00–12.30 moderator: Jože Škofljanec

Stane Granda: Iz komodnosti v fevdalizmu do socialne in ideološke krutosti v kapitalizmu
Obdobje med nastopom vladanja Marije Terezije in koncem prve svetovne vojne je eno ključnih v zgodovini Cerkve na Slovenskem. Problematiko bi lahko razdelili na: notranje, povsem cerkvene reforme, kot so: konec oglejskega patriarhata in nastanek goriške in videmske nadškofije, ukinitev jezuitov, nove škofijske meje in nastanek novih župnij, novi slovenski zdaji Svetega pisma, liberalni katolicizem, nastanek mariborske škofije idr.; oblastno-politične: reforme Marije Terezije in Jožefa II., nastanek jožefinske Cerkve, ukinjanje samostanov, francoske verske reforme, leto 1848, soočenje s politiko in strah pred nemško svobodno katoliško cerkvijo kot novo obliko reformacije, defevdalizacija slovenske Cerkve, strankarstvo in razmah krščanskega socializma, spopad z liberalizmom in ateizmom, prelom s Habsburžani in jugoslovanski okvir itd.; »nacionalizacijo« slovenske Cerkve: nedeljske šole, »slovenski« škofje na čelu z Wallandom dopovejo dvoru, da se Slovenci ne bodo potujčili, oblikovanje slovenskega narodnega preporoda, zatrtje ilirizma, Slomšek, dejavnost v letu 1848 (Slovenski cerkveni časopis); gospodarstvo: pospeševanje agrarne dejavnosti, Cerkev kot nosilka zadružništva, finančna katastrofa med prvo svetovno vojno. Seveda je ta razdelitev nasilna, narejena zaradi preglednosti. V resnici je bilo vse skupaj zelo prepleteno.

Ključne besede: Slovenija, Cerkev, reforme, »nacionalizacija« slovenske Cerkve, Slovenija, dolgo 19. stoletje
Audio: RealAudioMP3

Bogdan Kolar SDB: Novi izzivi za skupnost manjših bratov v 19. stoletju
Začetek stoletja je bil v znamenju družbenih in cerkvenopolitičnih razmer, ki so bile posledica državnega cerkvenstva in notranjecerkvenih tokov s konca 18. stoletja ter kratkega obdobja francoske oblasti. Manjši bratje so iz tega obdobja izšli kot najmočnejša redovna skupnost na Slovenskem. Zavzemali so se za odpravo posledic rigorizma v praktičnem verskem življenju in na teološkem področju. Imeli so vedno pomembnejšo vlogo v župnijskem pastoralnem delu in na področju šolstva ter dajali ton praktičnemu verskemu življenju. V teku stoletja je prišlo do pomembnih sprememb na njihovem notranjeredovnem področju, na ravni odnosov država – Cerkev, na področju šolstva in praktičnega verskega življenja, uvedene so bile nove oblike pastoralnega dela, od srede stoletja dalje se vidi večja privlačnost za delo v misijonih. Pastoralne pobude so morali manjši bratje usklajevati z župnijsko duhovščino in od sredine stoletja dalje še z drugimi redovnimi skupnostmi, ki so vstopale v slovenski prostor. Čeprav so imeli ustaljeno mesto in večje število ustanov iz predhodnega obdobja, so se kljub temu morali prilagajati in iskati lastne odgovore na nove izzive, ki jim jih je prinašal čas, in s tem spremembe v Cerkvi in slovenski družbi in pri tem pokazati veliko mero sposobnosti za prilagajanje.

Ključne besede: manjši bratje, 19. stoletje, teološki tokovi, šolstvo, ljudski misijoni
Audio: RealAudioMP3

p . Igor Salmič OFMConv: Hrvaško-kranjska provinca v obdobju nacionalnega prebujanja
Razgibano 19. stoletje je z novostmi na družbenem in duhovnem področju pustilo vidne posledice tudi v frančiškanski provinci sv. Križa. Nekatere prakse iz jožefinskega obdobja, npr. odvisnost redovnikov od krajevnih škofov, omejitev komunikacije z Rimom itd., zasledimo tudi v omenjeni provinci. K temu lahko dodamo še narodnostno razlikovanje med sobrati, ki je včasih pripeljalo do medsebojnih napetosti. To se je zgodilo npr. leta 1862, ko so nekateri hrvaški člani stremeli po tem, da bi se hrvaški del odcepil od skupne province in se pridružil drugim provincam na hrvaškem ozemlju. Omembe vredne so tudi nekatere provincialne vizitacije, ki nam slikovito govorijo o izzivih na področju redovne discipline. Posebej zanimivo je poročilo p. Evzebija Schmida iz leta 1871. Našteta dogodka, ki ju je že raziskoval hrvaški frančiškan p. Franjo Emanuel Hoško, nam odpirata veliko vprašanj; mi smo se zatekli predvsem k virom generalnega arhiva reda v Rimu in provincialnega arhiva v Ljubljani.

Ključne besede: Hrvaško-kranjska provinca sv. Križa, pojožefinsko obdobje, vizitacije, generalna kurija, redovna disciplina
Audio: RealAudioMP3

Audio razprave: RealAudioMP3

12.30–13.00
Tomaž Čelanski: Življenje svetega Frančiška, predstavitev knjige br. Miran Špelič OFM
Audio: RealAudioMP3

14.00–15.30 moderatorka: Barbara Murovec

Branko Šuštar: Šolska dejavnost frančiškanov province sv. Križa od konca 18. stoletja do 1941
Povezanost frančiškanov hrvaško-kranjske province s šolstvom je bila pri nas bolj vidna od konca 18. stoletja, zlasti pa v 19. stoletju do uveljavitve novih odnosov med Cerkvijo in avstrijsko državo in tretjega osnovnošolskega zakona med leti 1868 in 1870. Poučevali so na več osnovnih šolah: na štirih glavnih šolah, ki so omogočale tudi nadaljnji študij na gimnazijah, in na dveh trivialkah. Frančiškani so skrbeli za pouk na treh javnih gimnazijah. Poučevali so tudi na lastnih teoloških študijah in na domačih gimnazijskih študijah, kjer so učili svoj redovni naraščaj. K šolski dejavnosti lahko štejemo tudi noviciat, ki je deloval v različnih samostanih, a tudi ta je bil namenjen le redovnim pripravnikom. Okoli leta 1830 je kar petina redovnikov delovala na šolskem področju. Frančiškani, ki so se ob pričetku državne skrbi za obvezno osnovno šolo od leta 1774 zadržano lotili poučevanja osnovnošolcev, so se po spremembi šolske zakonodaje po letu 1869 le s težavo odpovedovali svoji nekdaj tako razviti šolski dejavnosti.
Ključne besede: izobraževanje, osnovna šola, ljudska šola, gimnazija, frančiškani – učitelji
Audio: RealAudioMP3

Franci Lazarini: Frančiškanske cerkvene novogradnje na Slovenskem od konca 19. stoletja do druge svetovne vojne
Prispevek bo obravnaval arhitekturo frančiškanskih cerkva, sezidanih na območju današnje Slovenske frančiškanske province sv. Križa v obdobju od zadnjih desetletij 19. stoletja do druge svetovne vojne, torej v času, v katerem smo Slovenci dobili več kvalitetnih cerkvenih novogradenj. V času poznega historizma so frančiškani postavili dve novi cerkvi, Marije Matere usmiljenja v Mariboru in sv. Antona Padovanskega v Ljubljani; prva je delo Richarda Jordana, enega od vodilnih dunajskih arhitektov na prelomu stoletij, avtor druge pa je znani graški arhitekt Hans Pascher. Obdobje zgodnjega modernizma pa zaznamujeta dve arhitekturi Jožeta Plečnika, ljubljanski cerkvi sv. Frančiška Asiškega ter sv. Cirila in Metoda. Raziskava se bo osredotočila na arhitekturne značilnosti obravnavanih objektov, predstavljeno bo mesto omenjenih cerkva v opusu njihovih arhitektov in v kontekstu arhitekture poznega historizma oziroma zgodnjega modernizma, izpostavljena pa bo tudi vloga naročnikov posameznih cerkva.
Ključne besede: cerkvena arhitektura, frančiškani, Richard Jordan, Hans Pascher, Jože Plečnik
Audio: RealAudioMP3

Ines Unetič: Frančiškanski samostanski vrtovi na Slovenskem
Samostanski vrt je kot simbolna podoba nebeškega raja krepil vero menihov. Mnoge okrasne rastline in drugi estetski elementi v njem so ta simbolni pomen še poudarjali. Na Kranjskem lahko bolj izpostavljeno estesko funkcijo pričakujemo v tistih samostanskih vrtovih, ki so bili v ali blizu večjih naselji ter pomembnejših gospostev, na katerih so že bili urejeni oblikovani vrtovi (Ljubljana, Novo mesto, Kostanjevica). Glede oblikovanja lahko predvidevamo, da so imeli samostanski vrtovi večinoma formalne zasnove, saj je bilo tako tudi njihovo obdelovanje lažje in bolj racionalizirano, in da so ta tip zasnove ohranili še dolgo v 19. stoletje, ko so izven samostanskih zidov že sprejemali nove evropske vzore vrtne umetnosti. O nekdanjem zanimanju menihov za estetsko funkcijo vrta nam danes govorijo tudi samostanske knjižnice, kjer se je lahko poleg knjig o zeliščih znašla tudi kakšna knjiga o cenjenih cvetlicah, kot je bil primer v knjižnici ljubljanskih frančiškanov.
Ključne besede: samostanski vrt, vrtna zasnova, simbolni pomen rastlin, frančiškani
Audio: RealAudioMP3

Razprava
Audio: RealAudioMP3


16.00–17.00 moderator: Branko Šuštar

p. Silvin Krajnc OFM: Provinca sv. Križa od leta 1900 do danes
20. stoletje sta zaznamovali dve svetovni vojni, ustanovitev Kraljevine Jugoslavije, dolgo bdobje življenja v totalitarnem sistemu in od leta 1991 v samostojni državi Sloveniji. V življenju Cerkve smo priče prizadevanjem za duhovno prenovo, socialno pravičnost, prenovo liturgičnega življenja, prenovo redovne discipline in vračanje h koreninam, kar je še posebej močno spodbudil drugi vatikanski cerkveni zbor in dokumenti papežev, ki so vodili vesoljno Cerkev po njem. Dogajanja v družbi in Cerkvi so odmevala tudi v življenju in delu Frančiškovih bratov, ki niso bili samo opazovalci sprememb, ampak v marsičem pobudniki in soustvarjalci prenove na področju evangelizacije, liturgije in diakonije, občutljivi za stiske ljudi in potrebe izobraževanja ter posredovanja kulturnih dobrin najširšim množicam. Prehojena pot daje upanje za bodočnost.

Ključne besede: provinca, pastorala, vzgoja, bratsko življenje, prenova
Audio: RealAudioMP3

Marija Čipić Rehar: Frančiškani v primežu totalitarnih režimov
Prispevek zajema čas od prihoda italijanskih oblasti na Primorsko leta 1918 oziroma italijanskih ter nemških okupatorjev ob začetku druge svetovne vojne do srede šestdesetih let, ko so komunistične oblasti že izvedle večino totalitarističnih prijemov. Uvodoma je predstavljeno stanje in delovanje samostanov na Primorskem pod oblastjo fašizma. Z začetkom druge svetovne vojne so bili samostani pod nemškim okupatorjem spremenjeni v ustanove, ki so služile novim oblastem, redovniki pa so bili izseljeni. Konec vojne in nove komunistične oblasti so prinesle preselitev redovnih družin nazaj v samostane v okrnjeni obliki, saj so številni redovniki pred koncem vojne emigrirali, stavbe pa so bile potrebne popravila. Z utrditvijo novih oblasti pa so prišle tudi aretacije, zasliševanja, zaporne kazni ter omejevanje redovnikov.

Ključne besede: samostani, druga svetovna vojna, komunizem, aretacije, totalitaristični režim
Audio: RealAudioMP3

17.30–19.00 moderator: br. Miran Špelič OFM

p. Pavle Jakop OFM: Sodobna frančiškanska študentska pastorala
Temelje dela s študenti je postavil p. Roman Tominec, nadaljevali pa so ga patri Hieronim Žveglič, Miha Vovk, Pavle Jakop in Christian Gostečnik. V prvem je mlade oblikovala notranje poglobljena krščanska duhovnost v prepletu s Frančiškovim veseljem. Odprtost duha se je pokazala z organizacijo predavanj in tiskanjem tromostovskih knjižic. Po poglabljanju medsebojnih odnosov in duhovnosti ter odpiranju do drugače mislečih v sedemdesetih so osemdeseta prinesla popuščanje totalitarizma in vstop kristjanov v javno kulturno sfero. Del soustvarjanja demokratičnih procesov je bilo »soavtorstvo« Odbora za človekove pravice in znotraj tega t. i. molitev za pravičnost in mir ob procesu proti četverici. Servis dobrote mladih je v devetdesetih postal odgovor na usihanje socialne države in novo razosebljanje ljudi v obliki pojava nove revščine, osamljenosti ostarelih in številnih skupin stigmatizirane mladine (invalidov, zasvojencev, brezposelnih idr.). Podobna prizadevanja kakor v osrednji hiši na Tromostovju so do neke mere vzporedno potekala tudi po drugih župnijah, v katerih delujejo frančiškani.
Ključne besede: frančiškani, pastorala mladih, študentje, duhovnost, karitativno delo
Audio: RealAudioMP3

p. Edi Kovač OFM: Teologija usmiljenja kot odrešenje jutrišnjega dne
Slovenski frančiškani so od svojega prihoda v slovenske dežele razmišljali o Božji dobroti in usmiljenju ter ju skušali tudi udejanjiti v svojem apostolskem poslanstvu. Njihova duhovna naravnanost k Božji dobroti je imela namreč globoko teološko osnovo. Že sv. Bonaventura je dejal, da je potrebno Boga najprej ljubiti, da bi ga spoznali, in bl. Janez Duns Scot je učil, da Bog spoznava z ljubeznijo. Zato so Frančiškovi manjši bratje v Sloveniji vedno izkazovali pozornost in ljubezen do malih ljudi, imeli posluh za brezpravne in zatirane ter tolažili bolne in obupajoče. Ker tudi naša civilizacija klub tehničnemu in danes tudi digitalnemu napredku ni uspela izstopiti iz tragike človeškega trpljenja in se ta z novimi civilizacijskimi boleznimi še stopnuje, vse človeštvo kliče po novih znakih navzočnosti Božje ljubezni in usmiljenja. #e želijo slovenski manjši bratje ostati zvesti svoji poklicanosti, bodo morali tudi danes in jutri razvijati svojo specifično teologijo Božjega usmiljenja in biti na nov način z novim posluhom za človeško bedo in trpljenje navzoči v naši družbi.
Ključne besede: ljubezen, usmiljenje, etična odgovornost, sv. Bonaventura, bl. Janez Duns Scot
Audio: RealAudioMP3

Razprava in zaključek
Audio: RealAudioMP3


Slovesna sveta maša ob 500-letnici bo 14. septembra ob 16.00 v Plečnikovi cerkvi v Šiški.







All the contents on this site are copyrighted ©.