Pri frančiškanih na Tromostovju simpozij: Sobratom svojim v dediščino milo
LJUBLJANA (petek, 12. september 2014, RV) – Pri frančiškanih na Tromostovju
v Frančiškovi dvorani danes in jutri poteka znanstveni simpozij ob 500-letnici Slovenske
frančiškanske province sv. Križa z naslovom: Sobratom svojim v dediščino milo.
Program
simpozija
Petek, 12. september 2014 9.00 p. Stane Zore
OFM, provincialni minister, pozdravni nagovor audio:
Uvod v kratki
film p. Andraž Arko OFM audio:
Audio kratkega
filma režiserja Matjaža Feguša:
9.30 –11.00
moderator: Bogdan Kolar SDB audio:
Jože Škofljanec:Od delitve Vikarije Bosne do province Ilirije: redovna pokrajina sv. Križa 1514
–1813 Po turški osvojitvi bosanskega kraljestva in štirih desetletjih poskusov
ohranitve celovitosti vikarije Bosne jo je generalni kapitelj reda manjših bratov
razdelil na srebreniško Bosno in hrvaško Bosno. Medtem ko sta provinco sv. Križa v
16. stoletju zaznamovali izguba samostanov zaradi širitve otomanske države in širitev
na ozemlje notranjeavstrijskih dežel, je obdobje od začetka 17. do srede 18. stoletja
čas razcveta province, redovnega šolstva, številnih oblik pastoralnega delovanja pa
tudi prenove samostanskih stavb in cerkva ter njihovega ozaljšanja z deli umetnikov
baročne dobe. Reforme Marije Terezije in Jožefa II. frančiškanov niso prizadele v
tolikšni meri kot večino drugih redovnih skupnosti v habsburški monarhiji, a so kljub
temu pustile močne posledice, ki jim je mogoče slediti globoko v 19. stoletje. V prispevku
bodo predstavljeni teritorialni razvoj province in ključni procesi, ki so opredeljevali
življenje njenih članov v obdobju do začetka 19. stoletja.
Julijana
Visočnik:Ljubljanski škofje in začetki frančiškanske province
na Slovenskem V prispevku bo predstavljeno gradivo, ki ga hrani Nadškofijski
arhiv Ljubljana v fondih ŠAL 1 in KAL in je povezano z začetki frančiškanske province
na Slovenskem. Dokumenti segajo v 15. stoletje, ko so se začele priprave na ustanovitev
samostanov. Pri tem je zanimiv odnos ljubljanskih škofov do prihoda novih redov na
slovenska tla. Na to temo bo še največ mogoče povedati za čas in dogajanje v obdobju
škofov Tomaža Hrena in Rinalda Scarlichija, posamezni podatki pa so na voljo tudi
za drugo polovico 17. in začetek 18. stoletja. Hren se je namreč zaradi nastopanja
proti reformaciji opiral na redove, pomembno vlogo pa je imel tudi pri samostanu v
Nazarjah, saj je zaradi njemu ljube loretske kapele obisk v Nazarjah iz leta v leto
naraščal. Že v času Hrenovega naslednika, škofa Scarlichija, so ta hrib in cerkvico
predali v oskrbo frančiškanom. čeprav je bil Hren frančiškanom naklonjen, pa je bil
z njimi občasno tudi v sporih.
Ključne besede: Nadškofijski
arhiv Ljubljana (NŠAL), frančiškani, Tomaž Hren, Rinaldo Scarlichi, 16. in 17. stoletje Audio:
Hrvoje
Petrić:O samostanskih posestvih v provinci sv. Križa V
prispevku bodo predstavljene osnovne informacije o posesti samostanov vzhodnega dela
bosansko-hrvaške province. Frančiškani, ki so se pred otomanskim prodiranjem umaknili
iz Bosne proti zahodu, so imeli v nasprotju s pravili svojega reda možnost uživanja
kmetijskih posesti pa tudi posedovanja različnih skupin podložnih kmetov. Takšno stanje
je bilo dovoljeno do leta 1688, ko je provincialni kapitelj v Ljubljani sprejel sklep
o strožjemu izpolnjevanju vodila oz. reformi province, kar je privedlo do opuščanja
posedovanja posesti s podložnimi kmeti. Po sprejemu omenjenega sklepa je bilo potrebnih
več desetletij za njegovo izpolnitev, kajti samostan v Samoborju je prejemal nove
posesti še okoli 1695–1700. Svoje zadnje kmete je prodal leta 1734, kmetijska zemljišča,
ki so bila zunaj samostanskega vrta, pa šele leta 1740.
Ključne
besede: ekonomska zgodovina, zgodovina frančiškanov, zgodnji novi vek Audio:
11.30–13.00
moderator: Luka Vidmar
p. Emanuel Hoško OFM:Vzgoja frančiškanov
hrvaško-kranjske province od 17. do 19. stoletja Čas potridentinske cerkvene
obnove je frančiškanska provinca sv. Križa doživljala kot obdobje razvoja. Sambukanske
konstitucije, ki jih je leta 1658 potrdil generalni kapitelj v Toledu, so vse do sprejema
t. i. kapistranskih konstitucij v letu 1827 določale pravne temelje redovnega življenja.
A kapistranske niso pomembnejše spremenile določb sambukanskih konstitucij. Obdobje
razvoja province je prekinil pojav jožefinizma, ki je leta 1783 celo razdelil provinco
na dva dela, ki sta bila 1813 ponovno združena v enotni provinci. Te spremembe so
seveda vplivale tudi na redovno vzgojo, ki se je sistematično odvijala v treh obdobjih
in zato tudi v treh med seboj različnih tipih ustanov: v noviciatu, kamor so vstopali
kandidati za redovnike, v profesoriju, kjer so se zbirali novinci z že opravljenimi
zaobljubami, in v semenišču, to je v samostanu, ki je gostil visokošolski študij.
Posebnosti redovne vzgoje v provinci sv. Križa bolje poznamo po določbah njenih treh
provincialnih statutov iz let 1719, 1871 in 1888, ki jih dopolnjujejo sklepi nekaterih
provincialov in provincialnih kapitljev.
Ključne besede:
redovna vzgoja, tri stopnje vzgoje, frančiškanski vzgojni predpisi, noviciat kot mesto
osnovne redovne vzgoje Audio:
br. Miran
Špelič OFM:Hugo Vodnik, frančiškanski teolog in lector Ob tristoletnici
rojstva želimo iz sence mlajšega soimenjaka in sobrata pesnika Valentina ter iz pozabe
potegniti p. Huga Vodnika (1715–1785), teologa in lektorja v samostanskem generalnem
študiju v Ljubljani. Iz njegovih ohranjenih rokopisov, priprav za predavanja, predstavljamo
nekaj teoloških tem, ki jih je razvijal in podajal svojim študentom. Iz njih je razvidno,
da je sledil tokovom potridentinske katekizemske teologije.
Ključne
besede: Hugo Vodnik, frančiškanska teološka šola, potridentinska sholastika Audio:
dr. Matija
Ogrin:Frančiškani in slovenska baročna pridiga: oris problema in gradiva Baročna
pridiga slovenskih frančiškanov je v slovenski literarni zgodovini nemajhen problem:
do danes je ostala tako rekoč spregledana, kakor da ni obstajala, termin »frančiškanska
pridiga« pa se je v literarni vedi napačno uporabljal za pridige kapucinov. V novejšem
času je bilo odkrito rokopisno gradivo s številnimi pridigami, ki dokazuje, da so
bili tudi med slovenskimi frančiškani baročne dobe odlični pisatelji retorske proze.
Napisali so obsežen korpus pridig v slovenščini, iz katerega pa ne v baroku ne pozneje
noben del ali zbirka žal nista bila natisnjena in je zato ostal neznan. Prispevek
skuša ponuditi osnovni pregled ohranjenega gradiva, ki je razmeroma obsežno, četudi
je mogoče sklepati, da je glavnina slovenskih frančiškanskih pridig v rokopisu propadla.
Podati skušamo zametek evidence o tem, koliko rokopisov je ohranjenih, katerim avtorjem
eventualno pripadajo, kdaj in kje so bile povedane in kakšne pridižne zvrsti so v
njih zastopane. Kratko bodo predstavljene tudi pridige izstopajočega poznobaročnega
pisatelja p. Konrada Branke (ok. 1737–1789). Njegovih slovenskih pridig se je po srečnih
okoliščinah ohranilo bistveno več kakor rokopisov drugih, zlasti zgodnjebaročnih frančiškanskih
pridigarjev.
Ključne besede: slovensko slovstvo, frančiškani,
baročna pridiga, rokopisi, slovenski jezik, 18. stoletje Audio:
14.30–16.00
moderator: dr. Matija Ogrin
p. Slavko Krajnc OFMConv: Frančiškanska
liturgična praznovanja v luči Ordo celebrandi Festivitatis in Libellum Caeremoniarum
et Rituum V pričujočem sestavku avtor razprave predstavi glavne liturgične
posebnosti klanjške in novomeške frančiškanske redovne skupnosti v luči njihovih liturgičnih
»redov« oziroma dodatkov k direktoriju za bogoslužje. Ob minucioznih določilih o zvonjenju
in molitvenem bogoslužju, pastoralni pomoči, spovedovanju, prejemu odpustkov in procesijah
nam omenjena »reda« prinašata tudi zanimive lastne samostanske praznike in pobožnosti,
praznike bratovščin, šolarjev in podobno. Tako klanjški Ordo celebrandi Festivitates
(1752) kot tudi novomeški Libellum Caeremoniarum et Rituum (1732–1809) se predstavljata
kot neke vrste vademecum za cerkovnika in ceremoniera liturgičnih slavij in običajev,
iz katerih se zrcali čudovit mozaik liturgičnega življenja in poslanstva frančiškanskih
redovnih skupnosti v Klanjcu in Novem mestu sredi 18. stoletja.
Jurij Snoj:Antifonal ljubljanskega frančiškanskega samostana kot frančiškanski rokopis V
starejši od dveh skupin koralnih kodeksov ljubljanskega frančiškanskega samostana,
nastalih v času, ko so ljubljanski samostan prevzeli observanti (1491), sta tudi antifonal,
ki je zdaj v frančiškanskem samostanu v Gradcu, in diurnal. Oba imenovana rokopisa
sta odločno frančiškanska, kar je razvidno tako iz njunega liturgičnega reda, ki sledi
Haymovemu Ordo Breviarii, še zlasti pa iz prisotnosti izrazito frančiškanskih svetniških
godov. V diurnalu je verzificirani oficij za god sv. Frančiška Asiškega, ki ga je
ustvaril Julijan iz Speyerja, ter verzificirani oficiji za sv. Klaro, za sv. Antona
Padovanskega in za praznik Frančiškovih ran. Ti oficiji, ki so delo različnih avtorjev,
so glasbeno medsebojno povezani, kar daje ljubljanskim rokopisom tudi v glasbenem
smislu izrazit frančiškanski značaj.
Metoda
Kokole in Radovan Škrjanc:Glasba v samostanih province sv. Križa v 18. stoletju
in posebnosti glasbenih knjig observantskega reda Glasba je kot del bogoslužja
v vseh obdobjih zaznamovala tudi verska prizadevanja raznih redovnih skupnosti, glasbene
vsebine pa so se glede na specifična poslanstva razlikovale. Frančiškovi redovi, izrazito
obrnjeni k širšim verskim skupinam, so v svoji glasbeni ustvarjalnosti ostajali skromnejši
in preprosto razumljivi, zato pa deloma drugačni in posebni. Danes najdemo glasbeno
zapuščino iz 18. stoletja samo na nekaterih od nekoč sorazmerno številnih redovnih
postojankah. Osrednjega pomena je osem kornih knjig iz sredine in druge polovice 18.
stoletja, shranjenih v Novem mestu, ki vsebujejo tipične uglasbitve besedil za en
ali dva solistična glasova, zbor in orgle. Čeprav verjetno šele v začetku 19. stoletja,
je prav iz te tradicije izšla tudi pesmarica, ki se nahaja v Ljubljani in vsebuje
odlomke slovenskih cerkvenih besedil. V referatu bodo tako prvič predstavljeni zgodovinski
okvir ter vsebina in izvor omenjenih rokopisnih knjig kot osrednjega dela sicer bogate
zapuščine frančiškanske glasbene prakse na slovenskih tleh iz 18. stoletja.
Luka Vidmar:Prepovedane knjige v frančiškanskih samostanih na Slovenskem Prodajo, branje,
posedovanje in razširjanje versko, politično in moralno spornih knjig je v katoliški
Evropi formalno omejeval Index librorum prohibitorum, ki ga je Cerkev prvič
izdala leta 1559. Kršiteljem so od tridentinskega koncila naprej grozile stroge kazni,
na primer ekskomunikacija. Tisti, ki je želel brati tovrstne tiske, je moral pridobiti
dovoljenje bodisi od kongregacije inkvizicije v Rimu bodisi od krajevnega škofa. Ta
sistem pravil je imel zaradi vizitacij in avtoritete samostanskega predstojnika največji
vpliv prav na redovne skupnosti, vendar je tudi znotraj njih potekala recepcija prepovedanih
knjig. Te so bile običajno evidentirane posebej, zaklenjene v omari v samostanski
biblioteki in dostopne le pod natančno določenimi pogoji. Referat na podlagi terenskih
raziskav odgovarja na vprašanja, kakšne vrste prepovedanih knjig so hranili v samostanih
frančiškanske province sv. Križa, kdo so bili njihovi bralci, za kaj so jih potrebovali
in kje so bile meje tovrstne rabe.
Ključne besede: Index
librorum prohibitorum, cenzura, knjižnica, knjiga, frančiškan Audio:
Vlasta
Stavbar:Knjižnica Frančiškanskega samostana Sv. Trojica v Slovenskih
Goricah V knjižnici samostana Sv. Trojica v Slovenskih goricah se odslikuje
preteklost samostana od 17. stoletja, ko so se pri Sveti Trojici naselili avguštinci,
prihoda frančiškanov v 19. stoletju in vse do obdobja po drugi svetovni vojni, ko
je bila v samostan vrnjena med vojno odtujena knjižnica in z njo tudi fond knjižnice
ukinjenega samostana v Brežicah. V letu 2012 se je Knjižnica Lenart v okviru projekta
Elaborat – mreža muzejev in v sodelovanju z Univerzitetno knjižnico Maribor lotila
popisa gradiva. Knjižni fond obsega nekaj več kot 1550 enot gradiva. Med njimi so
dragocena dela, od inkunabul do bogatega fonda knjižnega in rokopisnega gradiva do
konca 19. stoletja. V prispevku je predstavljeno evidentiranje in sortiranje gradiva,
izdelava popisa s kratkimi bibliografskimi zapisi, skenirano naslovnico in opombami
ter oprema raritetnega gradiva in postavitev knjižnice po katalogu. Predstavljene
so nekatere dragocenosti pisne kulturne dediščine, ki jih trojiška samostanska knjižnica
skrbno hrani.
Ključne besede: Sveta Trojica v Slovenskih
goricah, frančiškani, samostanska knjižnica, raritetno gradivo, popisi gradiva Audio:
Blanka
Avguštin Florjanovič in Darja Harauer: Frančiškanske knjižnice in njihovo knjižno
gradivo z aspekta vezav in njihovega ohranjanja Frančiškanske knjižnice in
njihovo knjižno gradivo z aspekta vezav in njihovega ohranjanja Knjižno gradivo,
ki je shranjeno za zidovi samostanov, je dragoceno za pridobivanje mnogoterih znanj.
Med temi so tudi konservatorsko-restavratorska znanja, ki se nanašajo na različne
tipe in tehnike vezav, prepoznavanje materialov in njihove uporabe v različnih časovnih
obdobjih. Prispevek bo s primerjavo uporabljenih materialov in tehnik vezav na izbranem
vzorcu knjižnega gradiva, ki ga hranijo različni samostani province sv. Križa, predstavil
sorodnosti in razlike, lastne vezavam knjig v 17. in 18. stoletju. Ob tem bo skušal
opozoriti na tiste elemente knjižnih vezav, ki lahko prispevajo k pojasnjevanju nabav,
poti distribuiranja in izmenjave knjig med samostani v provinci. Predstavljeni bodo
tudi najnujnejši varovalni ukrepi za ohranjanje bogate kulturne dedišč ine v samostanskih
knjižnicah.
p. Pepi
Lebreht OFM:Drobec o misijonskem delu in misijonarjih iz province sv. Križa Slovenska
frančiškanska provinca je imela v vseh obdobjih svoje zgodovine živo zavest o pomenu
misijonskega poslanstva, zato ga je živela s pošiljanjem svojih bratov v različne
misijone, z molitvijo zanje in z organizirano podporo njihovega dela. V referatu se
bomo z zanimanjem ustavili pri dejavnostih Frančiškanske misijonske družbe na začetku
20. stoletja pod vodstvom takratnega provinciala p. Placida Fabianija. Ozrli se bomo
na misijone na Kitajskem na začetku istega stoletja in od blizu spoznali drobec iz
življenja in poslanstva tamkajšnjega frančiškanskega misijonarja p. Petra Baptista
Turka. V sklepnem delu se bomo osredotočili na najnovejšo zgodovino frančiškanskih
misijonarjev v zahodni podsaharski Afriki. Za zaključek nas bo navdušila misel za
ohranjanje in poživljanje misijonske zavesti in dejavnosti tudi v prihodnje.
Ključne
besede: frančiškani, misijoni, Kitajska, Afrika Audio:
Sobota,
13. september 2014 P. Stane Zore, provincialni minister, uvodni pozdrav Audio:
9.00–10.30
moderatorka: Metoda Kokole
p. Ambrož Mušič OFM: Križev pot
kot izraz frančiškanske duhovnosti Smisel osebne in občestvene duhovnosti v
krščanstvu je predvsem ta, da vsebina Svetega pisma in bogata dediščina cerkvenega
izročila dobivata v danih zgodovinskih okoliščinah svoj konkreten izraz. V tem referatu
bomo skušali pokazati na nekaj najbolj izrazitih zgodovinskih in teoloških vplivov
na razvoj Frančiškove in frančiškanske duhovnosti. Zanimalo nas bo nastajanje in širjenje
pobožnosti križevega pota, ki so jo pospeševali Frančiškovi redovi. Nekaj primerov
besedila križevega pota iz preteklosti (18. stoletje: p. Leonard Portomavriški, p.
Konrad Branka) in sedanjosti nam bo pomagalo odkrivati, na kakšen način skuša frančiškanska
duhovnost odgovarjati na konkretne izzive aktualnega zgodovinskega trenutka. Na koncu
je prav, da svojo pozornost usmerimo tudi k iskanju novih načinov, kako še naprej
ohranjati duha te starodavne pobožnosti in s tem pomagati človeku in kristjanu današnjega
časa soočati se z različnimi oblikami trpljenja. Biblični značaj frančiškanske duhovnosti
naj bi v osebni in občestveni razsežnosti zgodovine tudi danes pomagal prepoznavati
milostne trenutke odrešenja.
Ključne besede: križev pot, frančiškanska
duhovnost, p. Leonard Portomavriški, p. Konrad Branka Audio:
Barbara
Murovec:Križev pot in njegova likovna reprezentacija Pobožnost križevega
pota je v Evropi tesno povezna z zidavo kapelic s posameznimi postajami in likovnimi
upodobitvami cikla štirinajstih podob Kristusovega trpljenja v slikarski, kiparski,
grafični ali risarski tehniki. Ključna vloga frančiškanskega reda pri uveljavitvi
in razširitvi pobožnosti križevega pota je vplivala na zgodnjo prisotnost likovnih
del v frančiškanskih cerkvah in samostanih. V ljubljanskem samostanu so že leta 1728
postavili križev pot pro publica populi devotione, in sicer naslikane podobe v zunanjem
križnem hodniku okoli pokopališča. Le redka starejša dela pa so se po frančiškanskih
cerkvah ohranila do danes, saj so bile baročne umetnine v 19. in 20. stoletju pogosto
zamenjane z novejšimi deli. Pot Kristusovega trpljenja je v likovni umetnosti predstavljena
v nekaj močno razširjenih kompozicijskih variantah. Še posebej so bile popularne podobe
po križevem potu Josepha von Führicha, pred njimi pa slike, ki so nastale v naslonu
na invencije Domenica Marie Fratte.
Ključne besede: križev pot, likovna
umetnost, frančiškanska umetnost, sv. Leonard Portomavriški Audio:
Ana Lavrič:Umetnostnozgodovinski vidiki delovanja frančiškanskih bratovščin province sv. Križa Prispevek
obravnava razne vidike delovanja frančiškanskih bratovščin, osredotoča pa se zlasti
na umetnostnozgodovinske. Na osnovi pisnih virov (predvsem rokopisne knjige Mavra
Fajdige Bosnia Seraphica in bratovščinskih matrikul) in ohranjenih umetniških del
(oltarjev, slik, kipov, grafik ipd.) zasleduje njihovo umetnostno naročništvo. Dela
analizira tako po vsebinski kot po formalni plati. Ker je bila večina bratovščin v
provinci posvečena stim zavetnikom (Materi Božji, zlasti Karmelski, sv. Frančišku
Asiškemu in sv. Antonu Padovanskemu), jih druži skupna ikonografija, variirana le
z različnimi manjšimi vsebinskimi poudarki. Ker so frančiškani v baročni dobi imeli
svojo rezbarsko delavnico in po svojih samostanih tudi sicer pogosto zaposlovali iste
umetnike (med njimi velja omeniti zlasti Valentina Metzingerja), so si umetniška dela
sorodna tudi oblikovno in po kvaliteti. Detajlneje so predstavljene bratovščine na
Slovenskem, vendar so zajete v širšem okviru celotne province.
Ključne besede:
frančiškanske bratovščine, frančiškanska umetnost, Karmelska Mati Božja, sv. Frančišek
Asiški, sv. Anton Padovanski Audio:
11.00–12.30
moderator: Jože Škofljanec
Stane Granda:Iz komodnosti v fevdalizmu
do socialne in ideološke krutosti v kapitalizmu Obdobje med nastopom vladanja
Marije Terezije in koncem prve svetovne vojne je eno ključnih v zgodovini Cerkve na
Slovenskem. Problematiko bi lahko razdelili na: notranje, povsem cerkvene reforme,
kot so: konec oglejskega patriarhata in nastanek goriške in videmske nadškofije, ukinitev
jezuitov, nove škofijske meje in nastanek novih župnij, novi slovenski zdaji Svetega
pisma, liberalni katolicizem, nastanek mariborske škofije idr.; oblastno-politične:
reforme Marije Terezije in Jožefa II., nastanek jožefinske Cerkve, ukinjanje samostanov,
francoske verske reforme, leto 1848, soočenje s politiko in strah pred nemško svobodno
katoliško cerkvijo kot novo obliko reformacije, defevdalizacija slovenske Cerkve,
strankarstvo in razmah krščanskega socializma, spopad z liberalizmom in ateizmom,
prelom s Habsburžani in jugoslovanski okvir itd.; »nacionalizacijo« slovenske Cerkve:
nedeljske šole, »slovenski« škofje na čelu z Wallandom dopovejo dvoru, da se Slovenci
ne bodo potujčili, oblikovanje slovenskega narodnega preporoda, zatrtje ilirizma,
Slomšek, dejavnost v letu 1848 (Slovenski cerkveni časopis); gospodarstvo: pospeševanje
agrarne dejavnosti, Cerkev kot nosilka zadružništva, finančna katastrofa med prvo
svetovno vojno. Seveda je ta razdelitev nasilna, narejena zaradi preglednosti. V resnici
je bilo vse skupaj zelo prepleteno.
Ključne besede: Slovenija, Cerkev,
reforme, »nacionalizacija« slovenske Cerkve, Slovenija, dolgo 19. stoletje Audio:
Bogdan
Kolar SDB:Novi izzivi za skupnost manjših bratov v 19. stoletju Začetek
stoletja je bil v znamenju družbenih in cerkvenopolitičnih razmer, ki so bile posledica
državnega cerkvenstva in notranjecerkvenih tokov s konca 18. stoletja ter kratkega
obdobja francoske oblasti. Manjši bratje so iz tega obdobja izšli kot najmočnejša
redovna skupnost na Slovenskem. Zavzemali so se za odpravo posledic rigorizma v praktičnem
verskem življenju in na teološkem področju. Imeli so vedno pomembnejšo vlogo v župnijskem
pastoralnem delu in na področju šolstva ter dajali ton praktičnemu verskemu življenju.
V teku stoletja je prišlo do pomembnih sprememb na njihovem notranjeredovnem področju,
na ravni odnosov država – Cerkev, na področju šolstva in praktičnega verskega življenja,
uvedene so bile nove oblike pastoralnega dela, od srede stoletja dalje se vidi večja
privlačnost za delo v misijonih. Pastoralne pobude so morali manjši bratje usklajevati
z župnijsko duhovščino in od sredine stoletja dalje še z drugimi redovnimi skupnostmi,
ki so vstopale v slovenski prostor. Čeprav so imeli ustaljeno mesto in večje število
ustanov iz predhodnega obdobja, so se kljub temu morali prilagajati in iskati lastne
odgovore na nove izzive, ki jim jih je prinašal čas, in s tem spremembe v Cerkvi in
slovenski družbi in pri tem pokazati veliko mero sposobnosti za prilagajanje.
p . Igor
Salmič OFMConv: Hrvaško-kranjska provinca v obdobju nacionalnega prebujanja Razgibano
19. stoletje je z novostmi na družbenem in duhovnem področju pustilo vidne posledice
tudi v frančiškanski provinci sv. Križa. Nekatere prakse iz jožefinskega obdobja,
npr. odvisnost redovnikov od krajevnih škofov, omejitev komunikacije z Rimom itd.,
zasledimo tudi v omenjeni provinci. K temu lahko dodamo še narodnostno razlikovanje
med sobrati, ki je včasih pripeljalo do medsebojnih napetosti. To se je zgodilo npr.
leta 1862, ko so nekateri hrvaški člani stremeli po tem, da bi se hrvaški del odcepil
od skupne province in se pridružil drugim provincam na hrvaškem ozemlju. Omembe vredne
so tudi nekatere provincialne vizitacije, ki nam slikovito govorijo o izzivih na področju
redovne discipline. Posebej zanimivo je poročilo p. Evzebija Schmida iz leta 1871.
Našteta dogodka, ki ju je že raziskoval hrvaški frančiškan p. Franjo Emanuel Hoško,
nam odpirata veliko vprašanj; mi smo se zatekli predvsem k virom generalnega arhiva
reda v Rimu in provincialnega arhiva v Ljubljani.
12.30–13.00 Tomaž
Čelanski: Življenje svetega Frančiška, predstavitev knjige br. Miran Špelič
OFM Audio:
14.00–15.30
moderatorka: Barbara Murovec
Branko Šuštar:Šolska dejavnost
frančiškanov province sv. Križa od konca 18. stoletja do 1941 Povezanost frančiškanov
hrvaško-kranjske province s šolstvom je bila pri nas bolj vidna od konca 18. stoletja,
zlasti pa v 19. stoletju do uveljavitve novih odnosov med Cerkvijo in avstrijsko državo
in tretjega osnovnošolskega zakona med leti 1868 in 1870. Poučevali so na več osnovnih
šolah: na štirih glavnih šolah, ki so omogočale tudi nadaljnji študij na gimnazijah,
in na dveh trivialkah. Frančiškani so skrbeli za pouk na treh javnih gimnazijah. Poučevali
so tudi na lastnih teoloških študijah in na domačih gimnazijskih študijah, kjer so
učili svoj redovni naraščaj. K šolski dejavnosti lahko štejemo tudi noviciat, ki je
deloval v različnih samostanih, a tudi ta je bil namenjen le redovnim pripravnikom.
Okoli leta 1830 je kar petina redovnikov delovala na šolskem področju. Frančiškani,
ki so se ob pričetku državne skrbi za obvezno osnovno šolo od leta 1774 zadržano lotili
poučevanja osnovnošolcev, so se po spremembi šolske zakonodaje po letu 1869 le s težavo
odpovedovali svoji nekdaj tako razviti šolski dejavnosti. Ključne besede:
izobraževanje, osnovna šola, ljudska šola, gimnazija, frančiškani – učitelji Audio:
Franci
Lazarini:Frančiškanske cerkvene novogradnje na Slovenskem od konca
19. stoletja do druge svetovne vojne Prispevek bo obravnaval arhitekturo frančiškanskih
cerkva, sezidanih na območju današnje Slovenske frančiškanske province sv. Križa v
obdobju od zadnjih desetletij 19. stoletja do druge svetovne vojne, torej v času,
v katerem smo Slovenci dobili več kvalitetnih cerkvenih novogradenj. V času poznega
historizma so frančiškani postavili dve novi cerkvi, Marije Matere usmiljenja v Mariboru
in sv. Antona Padovanskega v Ljubljani; prva je delo Richarda Jordana, enega od vodilnih
dunajskih arhitektov na prelomu stoletij, avtor druge pa je znani graški arhitekt
Hans Pascher. Obdobje zgodnjega modernizma pa zaznamujeta dve arhitekturi Jožeta Plečnika,
ljubljanski cerkvi sv. Frančiška Asiškega ter sv. Cirila in Metoda. Raziskava se bo
osredotočila na arhitekturne značilnosti obravnavanih objektov, predstavljeno bo mesto
omenjenih cerkva v opusu njihovih arhitektov in v kontekstu arhitekture poznega historizma
oziroma zgodnjega modernizma, izpostavljena pa bo tudi vloga naročnikov posameznih
cerkva. Ključne besede: cerkvena arhitektura, frančiškani, Richard Jordan,
Hans Pascher, Jože Plečnik Audio:
Ines Unetič:Frančiškanski samostanski vrtovi na Slovenskem Samostanski vrt je kot simbolna
podoba nebeškega raja krepil vero menihov. Mnoge okrasne rastline in drugi estetski
elementi v njem so ta simbolni pomen še poudarjali. Na Kranjskem lahko bolj izpostavljeno
estesko funkcijo pričakujemo v tistih samostanskih vrtovih, ki so bili v ali blizu
večjih naselji ter pomembnejših gospostev, na katerih so že bili urejeni oblikovani
vrtovi (Ljubljana, Novo mesto, Kostanjevica). Glede oblikovanja lahko predvidevamo,
da so imeli samostanski vrtovi večinoma formalne zasnove, saj je bilo tako tudi njihovo
obdelovanje lažje in bolj racionalizirano, in da so ta tip zasnove ohranili še dolgo
v 19. stoletje, ko so izven samostanskih zidov že sprejemali nove evropske vzore vrtne
umetnosti. O nekdanjem zanimanju menihov za estetsko funkcijo vrta nam danes govorijo
tudi samostanske knjižnice, kjer se je lahko poleg knjig o zeliščih znašla tudi kakšna
knjiga o cenjenih cvetlicah, kot je bil primer v knjižnici ljubljanskih frančiškanov. Ključne
besede: samostanski vrt, vrtna zasnova, simbolni pomen rastlin, frančiškani Audio:
Razprava Audio:
16.00–17.00
moderator: Branko Šuštar
p. Silvin Krajnc OFM:Provinca sv.
Križa od leta 1900 do danes 20. stoletje sta zaznamovali dve svetovni vojni,
ustanovitev Kraljevine Jugoslavije, dolgo bdobje življenja v totalitarnem sistemu
in od leta 1991 v samostojni državi Sloveniji. V življenju Cerkve smo priče prizadevanjem
za duhovno prenovo, socialno pravičnost, prenovo liturgičnega življenja, prenovo redovne
discipline in vračanje h koreninam, kar je še posebej močno spodbudil drugi vatikanski
cerkveni zbor in dokumenti papežev, ki so vodili vesoljno Cerkev po njem. Dogajanja
v družbi in Cerkvi so odmevala tudi v življenju in delu Frančiškovih bratov, ki niso
bili samo opazovalci sprememb, ampak v marsičem pobudniki in soustvarjalci prenove
na področju evangelizacije, liturgije in diakonije, občutljivi za stiske ljudi in
potrebe izobraževanja ter posredovanja kulturnih dobrin najširšim množicam. Prehojena
pot daje upanje za bodočnost.
Marija
Čipić Rehar:Frančiškani v primežu totalitarnih režimov Prispevek
zajema čas od prihoda italijanskih oblasti na Primorsko leta 1918 oziroma italijanskih
ter nemških okupatorjev ob začetku druge svetovne vojne do srede šestdesetih let,
ko so komunistične oblasti že izvedle večino totalitarističnih prijemov. Uvodoma je
predstavljeno stanje in delovanje samostanov na Primorskem pod oblastjo fašizma. Z
začetkom druge svetovne vojne so bili samostani pod nemškim okupatorjem spremenjeni
v ustanove, ki so služile novim oblastem, redovniki pa so bili izseljeni. Konec vojne
in nove komunistične oblasti so prinesle preselitev redovnih družin nazaj v samostane
v okrnjeni obliki, saj so številni redovniki pred koncem vojne emigrirali, stavbe
pa so bile potrebne popravila. Z utrditvijo novih oblasti pa so prišle tudi aretacije,
zasliševanja, zaporne kazni ter omejevanje redovnikov.
Ključne besede: samostani,
druga svetovna vojna, komunizem, aretacije, totalitaristični režim Audio:
17.30–19.00
moderator: br. Miran Špelič OFM
p. Pavle Jakop OFM:Sodobna
frančiškanska študentska pastorala Temelje dela s študenti je postavil p. Roman
Tominec, nadaljevali pa so ga patri Hieronim Žveglič, Miha Vovk, Pavle Jakop in Christian
Gostečnik. V prvem je mlade oblikovala notranje poglobljena krščanska duhovnost v
prepletu s Frančiškovim veseljem. Odprtost duha se je pokazala z organizacijo predavanj
in tiskanjem tromostovskih knjižic. Po poglabljanju medsebojnih odnosov in duhovnosti
ter odpiranju do drugače mislečih v sedemdesetih so osemdeseta prinesla popuščanje
totalitarizma in vstop kristjanov v javno kulturno sfero. Del soustvarjanja demokratičnih
procesov je bilo »soavtorstvo« Odbora za človekove pravice in znotraj tega t. i. molitev
za pravičnost in mir ob procesu proti četverici. Servis dobrote mladih je v devetdesetih
postal odgovor na usihanje socialne države in novo razosebljanje ljudi v obliki pojava
nove revščine, osamljenosti ostarelih in številnih skupin stigmatizirane mladine (invalidov,
zasvojencev, brezposelnih idr.). Podobna prizadevanja kakor v osrednji hiši na Tromostovju
so do neke mere vzporedno potekala tudi po drugih župnijah, v katerih delujejo frančiškani. Ključne
besede: frančiškani, pastorala mladih, študentje, duhovnost, karitativno delo Audio:
p. Edi
Kovač OFM:Teologija usmiljenja kot odrešenje jutrišnjega dne Slovenski
frančiškani so od svojega prihoda v slovenske dežele razmišljali o Božji dobroti in
usmiljenju ter ju skušali tudi udejanjiti v svojem apostolskem poslanstvu. Njihova
duhovna naravnanost k Božji dobroti je imela namreč globoko teološko osnovo. Že sv.
Bonaventura je dejal, da je potrebno Boga najprej ljubiti, da bi ga spoznali, in bl.
Janez Duns Scot je učil, da Bog spoznava z ljubeznijo. Zato so Frančiškovi manjši
bratje v Sloveniji vedno izkazovali pozornost in ljubezen do malih ljudi, imeli posluh
za brezpravne in zatirane ter tolažili bolne in obupajoče. Ker tudi naša civilizacija
klub tehničnemu in danes tudi digitalnemu napredku ni uspela izstopiti iz tragike
človeškega trpljenja in se ta z novimi civilizacijskimi boleznimi še stopnuje, vse
človeštvo kliče po novih znakih navzočnosti Božje ljubezni in usmiljenja. #e želijo
slovenski manjši bratje ostati zvesti svoji poklicanosti, bodo morali tudi danes in
jutri razvijati svojo specifično teologijo Božjega usmiljenja in biti na nov način
z novim posluhom za človeško bedo in trpljenje navzoči v naši družbi. Ključne
besede: ljubezen, usmiljenje, etična odgovornost, sv. Bonaventura, bl. Janez Duns
Scot Audio:
Razprava in
zaključek Audio:
Slovesna
sveta maša ob 500-letnici bo 14. septembra ob 16.00 v Plečnikovi cerkvi v Šiški.