Papeževo apostolsko potovanje v Albanijo: Obisk Janeza Pavla II.

ALBANIJA (četrtek, 18. september 2014, RV) – Papež Frančišek bo Albanijo obiskal 21 let po obisku Janeza Pavla II. Takratno, prav tako enodnevno, potovanje je bilo »zelo vznemirljivo«, kot je na tiskovni konferenci pretekli ponedeljek spomnil p. Federico Lombardi, vatikanski tiskovni predstavnik. Po dolgem obdobju preganjanja vseh vernikov je Janez Pavel II. v državi moral skoraj povsem na novo vzpostaviti katoliško cerkveno hierarhijo. Vsi njegovi govori so bili »zelo močni« in pomenljivi. V nadaljevanju izpostavljamo nekaj poudarkov iz nagovora, ki ga je namenil celotnemu albanskemu narodu in ga je izgovoril na Skenderbegovem trgu v Tirani. Glavnina njegovega nagovora je bilo premišljevanje o narodovi izkušnji ateizma, ki je poskušal zanikati Boga in uničiti človeka. To je bilo 25. aprila leta 1993.

Sporočilo Janeza Pavla II. albanskemu narodu
»V vaši odprti iskrenosti sem videl pogum mlade demokracije, ki se je odločno napotila po poteh svobode, po dolgih in temačnih letih diktature ter zadušljivega ateizma.«

»Država si je prizadevala uničiti katerikoli verski izraz v imenu radikalnega ateizma, ki se je povzpel do univerzalnega in vseobsegajočega sistema. Vse to se je dogajalo, ne da bi kdorkoli mogel posredovati za obrambo dostojanstva ljudi, katerim je bilo odvzeto vse, celo njihova lastna 'človeškost', njihova svoboda. Vaša drama, dragi Albanci, zato zadeva, mora zadevati celotno evropsko celino. Nujno je, da je Evropa ne pozabi. To se namreč zdi današnja težnja: hitro obrniti stran, pozabiti tisto, kar je bilo, da bi gledali naprej. Drža, ki je z določenega vidika prava in tudi nujna, toda pod pogojem, da se vedno ohranja živ spomin na predhodno izkušnjo. To je nujen pogoj, da se ne zapade v iste objokovanja vredne napake, in je predpostavka resničnega procesa sprave.«

»Toda verska svoboda, ki jo danes končno uživate, ni samo dragocen Gospodov dar tistim, ki imajo milost vere: je dar za vse, kajti je osnovno jamstvo vsakega drugega izraza svobode. Človeka zadeva v notranjosti, v tistem nedotakljivem svetišču, ki je vest, kjer se človeško bitje sreča s Stvarnikom in doseže najvišjo zavest o lastnem dostojanstvu. Zaradi take svobode, kadar je pravilno uporabljana, se ni potrebno bati nobenega družbenega nereda. Iskrena vera namreč ljudi ne ločuje, temveč jih združuje, tudi v njihovi različnosti. Nič nas tako kakor vera ne spominja, da smo, če imamo istega Stvarnika, tudi bratje! Verska svoboda je tako kot branik pred totalitarizmi in odločilen prispevek za človeško bratstvo. Prava verska svoboda se izogiba nestrpnosti in sektaštvu ter spodbuja drže spoštljivega in konstruktivnega dialoga.«

»Potrebno se je naučiti veščin dialoga in poslušanja, tudi kadar to prinaša napor. To je cena svobode, skrivnost resničnega moralnega in državljanskega napredka. Albanija, spopadi se s tem velikim zgodovinskim izzivom! Pot, ki te čaka, je vse prej kot lahka. Obstajajo rane, ki še niso zaceljene. Preteklost služi kot nauk, a ne zavaja v mrzko maščevanje. Zdaj je čas, da z zaupanjem gledamo naproti prihodnosti.«

»Gradnja demokratične družbe se nikoli ne izvrši enkrat za vselej: zahteva vsakodnevno čuječnost in pozorno sodelovanje s strani vseh.«

»Albanski narod, pogumno pojdi naprej po poti svobode in solidarnosti. Ta pot je polna ovir, a tudi posejana z upanjem. Spremlja naj te moč tvojih mučencev, čuječnih pričevalcev svobode v dolgih letih zatiralskega totalitarnega režima.«

Audio: