Duhovne misli cerkvenih očetov in Benedikta XVI. za praznik Povišanja svetega Križa
Flp 2,6-11 Čeprav je bil namreč v podobi Boga, se ni ljubosumno
oklepal svoje enakosti z Bogom, ampak je sam sebe izpraznil tako, da
je prevzel podobo služabnika in postal podoben ljudem. Po zunanjosti
je bil kakor človek in je sam sebe ponižal tako, da je postal
pokoren vse do smrti, in sicer smrti na križu. Zato ga je Bog
povzdignil nad vse in mu podaril ime, ki je nad vsakim imenom, da
se v Jezusovem imenu pripogne vsako koleno v nebesih, na zemlji
in pod zemljo in da vsak jezik izpove, da je Jezus Kristus Gospod, v
slavo Boga Očeta.
Jn 3,13-17 Nihče ni šel v nebesa, razen
tistega, ki je prišel iz nebes, Sina človekovega. In kakor je Mojzes
povzdignil kačo v puščavi, tako mora biti povzdignjen Sin človekov, da
bi vsak, ki veruje vanj, imel večno življenje. Bog je namreč svet
tako ljubil, da je dal svojega edinorojenega Sina, da bi
se nihče, kdor vanj veruje, ne pogubil, ampak bi imel večno
življenje. Bog namreč svojega Sina ni poslal na svet, da
bi svet sodil, ampak da bi se svet po njem rešil.
Razlaga
cerkvenih očetov »'Kako čudovito je imeti križ! Kdor ga ima, ima zaklad!'
(Sveti Andrej Kretski, Pridiga X za povišanje Križa: PG 97, 1020). 'Da bomo
ozdravljeni od greha, glejmo na križanega'Kristusa', je rekel sv. Avguštin (Tract.
in Johan.,XII,11). Sv. Maksim Torinski pa pravi: »Vedno glejmo na Jezusa Kristusa
in z njegovega križa upajmo na zdravilo naših ran, če se v nas širi strup lakomnosti,
če po nas udarja škorpijon pohotnosti, če nas grizejo skrbi tega sveta,
molimo vedno k Njemu, da ostanemo pri življenju. Da bi tem duhovnim kačam naše duše
strl glavo, je bil Gospod križan. O tem je rekel: »Glejte, dal sem vam
oblast stopati na kače in škorpijone ter na vsakršno sovražnikovo moč. In nič vam
ne bo škodovalo« (Lk 10,19).
Misli Benedikta XVI. Na dan,
ko v Cerkvi obhajamo praznik Povišanja svetega križa, nas evangelij spomni
na pomen te velike skrivnosti: Bog je namreč svet tako vzljubil, da je dal svojega
edinorojenega Sina, da bi se ljudje zveličali (prim. Jn 3,16). Božji Sin je postal
ranljiv tako, da je prevzel podobo služabnika ter postal pokoren vse do smrti, in
sicer smrti na križu (prim. Flp 2,8). Po njegovem križu smo bili zveličani. Orodje
mučenja, ki je na veliki petek razodelo sodbo Boga nad svetom, je postalo vir življenja,
odpuščanja in usmiljenja ter znamenje sprave in miru. Ko dvigamo oči h Križanemu,
častimo Njega, ki je prišel, da bi vzel nase greh sveta ter nam podaril večno življenje.
Cerkev nas zato vabi, da ponosno dvignemo ta slavni križ, da bo svet lahko videl,
kam je pripeljala Križanega ljubezen do ljudi. Prav tako nas vabi, da se zahvalimo
Bogu, da je z drevesa, ki je prinašalo smrt, izšlo novo življenje. Na tem lesu nam
Jezus razodeva svoje najvišje gospostvo. Razodeva nam, da je povišan v slavo. Da,
'Pridite, počastimo ga!' Med nami je On, ki nas je tako ljubil, da je dal za
nas svoje življenje, On, ki vabi vsako človeško bitje, da se mu z zaupanjem približa.