Nadškof Bruno Forte: Družina kot protagonist sinode
VATIKAN (četrtek, 11. september 2014, RV) – Zasedanja škofovske sinode o družini,
ki bo v Vatikanu potekalo prihodnji mesec, se bo udeležilo tudi 14 zakonskih parov.
Kot zakonci in starši so namreč prvi protagonisti družinskega življenja in zatorej
lahko prispevajo k razločevanju ustreznih poti, da bi se z novim zagonom in novo privlačnostjo
družinam ponudil evangelij. Tako je za Radio Vatikan povedal nadškof Bruno Forte,
ki je tudi posebni tajnik zasedanja in eden od sinodalnih očetov. Po njegovih besedah
navzočnost zakoncev na zasedanju pomeni, da se na družino ne gleda samo kot na naslovnika,
ki mu bosta Cerkev in škofovska sinoda namenila pozornost, ampak tudi kot na subjekt,
ki je neposreden protagonist pri iskanju določenih vidikov in ustreznih rešitev.
Nadškof
Forte je dejal, da se družino danes dojema kot želeno dobro: »Ko govorimo o krizi
družine kot institucije, je predvsem med mladimi velika želja po družini in pristnih
odnosih, kjer se oseba lahko svobodno izrazi in tudi zori na svoji življenjski poti,
se formira, človeško, duhovno in intelektualno raste. Družina je torej razumljena
kot želeno dobro.« Hkrati pa predvsem v zahodnih državah obstajajo mnoge krizne
situacije, ki se nanašajo na družino: narašča število neporočenih parov, povečujejo
se ločitve in razveze. Nadškof Forte je dodal, da nad vsem tem počiva pogled Božjega
usmiljenja, ki ljubi vse svoje otroke. Tu je po njegovem prepričanju tudi izziv sinode:
»Kako prevesti ta usmiljeni pogled v pastoralne izbire Cerkve?«
28.
septembra bo potekal molitveni dan za sinodo. Kot je zatrdil nadškof, papež Frančišek
postavlja v ospredje, da bo protagonist sinode moral biti Sveti Duh, ki bo razsvetlil
sinodalne očete in jim pomagal priti do verodostojnih in zanesljivih predlogov za
dobro Cerkve in družine.
Nadškof Forte je še izrazil željo, da bi se našli
načini, s katerimi bi tako srečnim in povezanim družinam kot tistim ranjenim ter ločenim
in ponovno poročenim parom pokazali evangelij, torej veselo novico Božje ljubezni
in usmiljenja. »Cerkve ni nič drugega kot sredstvo, ki mora danes
aktualizirati dar neskončnega usmiljenja, ki se je uresničil po Jezusu Kristusu.
To posredovanje med zveličanjem in zgodovino je izziv, ki ga
moramo sprejeti.«