Papež Kubancem za praznik Device ljubezni iz El Cobra: Razveseliti se, vstati, vztrajati

KUBA (ponedeljek, 8. september 2014, RV) – Papež Frančišek je ob današnjem prazniku rojstva Device Marije poslal pismo kubanskim vernikom, saj le-ti na ta dan obhajajo praznik Device ljubezni iz El Cobra, zavetnice Kube. Pismo je naslovljeno na predsednika Kubanske škofovske konference, msgr. Dionisia Garcío Ibáñeza. Papež v besedilu najprej spomni, da je bil kip Device ljubezni iz El Cobra ravno pred nekaj dnevi nameščen tudi v vatikanskih vrtovih.

Razveseliti se, vstati, vztrajati: to pa so trije glagoli, ob katerih se papež Frančišek zaustavlja v nadaljevanju pisma. Z namenom, da bi povabil pastirje in vernike na Kubi, naj jih udejanjijo. So namreč glagoli, ki vzbudijo njegovo pozornost, kadar v Svetem pismu bere odlomke o Naši Gospe.

Razveseliti se
Nadangel Gabrijel je Devico nagovoril z besedami: »Razveseli se, obdarjena z milostjo, Gospod je s teboj!« (Lk 1,28) Življenje človeka, ki je odkril Jezusa, se napolni s tako velikim notranjim veseljem, da ga nič ali nihče ne more ukrasti. Kristus daje svojim vso potrebno moč, da se ne užalostijo in ne predajo ob problemih, ki se zdijo brez rešitev. S pomočjo te resnice kristjan ne dvomi, da tisto, kar se naredi z ljubeznijo, ustvarja vedro radost. Le-ta pa je sestra tistega upanja, ki premaga pregrade strahu in odpira vrata obetajoči prihodnosti.

Na podstavku pod Marijinim kipom, ki so ga trije mladi našli v morju, je bil napis: »Jaz sem Devica ljubezni.« Kako lepo bi bilo, nadalje piše papež, če bi vsi Kubanci, še posebno mladi, lahko dejali: »Jaz sem človek ljubezni.« To bi pomenilo živeti, da bi resnično ljubili in tako ne ostajali ujeti v pasti »oko za oko, zob za zob«. Kdor resnično ljubi z vsakdanjimi dejanji in ne s pretiravanjem s praznimi besedami, ki jih veter nato odnese proč, čuti veselje.

Vstati
Drugi glagol, ob katerem se zaustavlja papež, je »vstati«. Marija je v naglici vstala in odšla, da bi pomagala svoji sorodnici Elizabeti (prim. Lk 1,39-45). Izpolnila je Božjo voljo s tem, da se je dala na razpolago nekomu, ki je potreboval pomoč. Ni mislila sama nase, premagala je ovire in se podarila drugim. Zmagajo tisti, ki vsakič znova vstanejo in ne izgubijo poguma, poudarja papež Frančišek.

Če posnemamo Marijo, ne moremo ostajati na miru s prekrižanimi rokami, se le pritoževati in izogibati določenemu bremenu tako, da drugi delajo tisto, kar je naša dolžnost. Pri tem ne gre za velike stvari, temveč za to, da vse delamo z nežnostjo in usmiljenjem. Marija je bila vedno poleg svojega ljudstva; poznala je osamljenost, revščino, izgnanstvo; znala je ustvarjati bratstvo in iz vsakega kraja, kjer se rojeva dobro, narediti svoj dom.

Vztrajati
Vztrajati pa je še tretji glagol, povezan z Marijo. Ni se zanašala na lastne moči, ampak je zaupala Bogu, katerega ljubezen nima konca. Zato je ostala s svojim Sinom, ko so ga zapustili vsi, skupaj z apostoli in drugimi učenci je molila, da bi ne izgubili poguma (prim. Apd 1,14). Tudi mi smo poklicani ostati v Božji ljubezni in ljubezni do drugih, opozarja papež Frančišek. V tem svetu, v katerem se zavračajo večne vrednote in je vse spremenljivo, v katerem se zdi, da se boji vseživljenjske zavezanosti, nas Devica opogumlja, da bi bili moški in ženske, ki so stanovitni v delanju dobrega, ki držijo svojo besedo in so vedno zvesti. Vse to pa zato, ker zaupamo v Boga in Vanj postavljamo središče našega življenja in naših dragih.

Izkušati veselje in ga deliti s tistimi, ki nas obkrožajo. Vzdigovati srce in se ne pustiti premagati nasprotovanju, ostati na poti dobrega, neutrudno pomagati vsem, ki trpijo in so žalostni. Vse to, kot je sklenil papež, so lekcije, ki nas jih uči Devica ljubezni iz El Cobra, pomembne za danes in za jutri: »Tako ne bo manjkalo veselja do življenja, poguma v služenju in vztrajanja pri dobrih delih.«

Audio: