Prefekt Kongregacije za verski nauk: Cerkev mora biti mati, ne institucija

VATIKAN (četrtek, 4. september 2014, RV) – Kardinal Gerhard Ludwig Müller, prefekt Kongregacije za verski nauk, je v pogovoru za mesečno prilogo vatikanskega dnevnika L'Osservatore Romano, ki izhaja pod naslovom Ženske, Cerkev, svet, spregovoril o odnosu do žensk.

Najprej je omenil ljubezen do matere in posebno vez, ki jo ima z njo verjetno vsak človek. O svoji materi je kardinal dejal: »Danes o njej premišljujem s pogledom odraslega človeka in zavedam se, da je bila moja prva in najpomembnejša oporna točka pri vsaki izkušnji. Najprej pri molitvi.« »Od nje sem prejel tisti občutek izvirnega zaupanja, ki je osnova vsake vere, tudi odnosa otroka z Bogom,« je pojasnil Müller: »Z njeno pomočjo sem razumel, da se Bog zares zanima zame, da ni nekakšen abstraktni filozofski pojem.«

Nadalje je kardinal med ženskami, ki so odigrale vlogo v njegovem življenju, omenil dve rodni sestri, redovnice v otroškem vrtcu in nekaj profesoric. Posebej se je zaustavil ob dveh bavarskih redovnicah, ki med drugim že vrsto let spremljata njegove pastoralne izkušnje. Ena od njiju je pred tem štirideset let skrbela za zapuščene otroke. »Zame je bilo zelo pomembno poslušati jo,« je pojasnil kardinal in dodal: »Vedno sem menil, da je bilo njeno delo z otroki enako pomembno kot moje delo škofa.« Glede tega si Müller ni premislil niti, ko je postal prefekt.

V nadaljevanju je povedal, da se je v času teološke in duhovne formacije srečal tudi z nekaj avtoricami. Med le-temi so Terezija Avilska, Terezija Deteta Jezusa in Hildegarda iz Bingna. Slednji je posvetil tri razprave, saj ga je posebej zanimala »njena teologija podob, teologija, ki na novo vrednoti simbole in njihovo moč kot pot razumevanja zapletenih stvarnosti«. Po Hildegardinih sledeh je Müllerja nadalje očarala srednjeveška ženska mistika, od ideje o Cerkvi sv. Katarine do videnj Brigite Švedske. Navsezadnje pa je omenil še Edith Stein in Elizabeto Turinško.

Pogovor se je nato preusmeril k vprašanju žensk v današnjem času, s katerim se kardinal Müller ni srečal le med svojim delovanjem v Nemčiji, ampak tudi med potovanji v Latinsko Ameriko. Prav tam, kot je zatrdil, je položaj žensk slab, kar je posledica nestabilnosti družinskega življenja in mačistične mentalitete. Poleg tega se je kot škof srečal tudi s problemom trgovine z ženskami iz vzhodnih držav, ki so prisiljene v prostitucijo.

Glede sodelovanja z ženskami je kardinal povedal, da je njihovo delo dobrodošlo, tudi v škofijskih uradih in nasploh v cerkvenem življenju. Na Kongregaciji za verski nauk ima večje število dobrih sodelavk. Njihova navzočnost je drugačna od moške, zlasti kar zadeva teološko raziskovanje, je še poudaril kardinal Müller in ob tem spomnil na neko delo Bergoglia, takrat še bodočega papeža, ki kot razliko med katoličani in kalvinisti izpostavlja sposobnost katoličanov, da na poti, ki vodi k Bogu, upoštevajo tudi čustva ter ne samo razuma. S tem je želel spomniti na pomen specifičnosti ženske navzočnosti v cerkvenem življenju. To pa je obenem tudi razlog, da je kardinal Müller opozoril na dejstvo, ki ga ne smemo pozabiti: »Cerkev mora biti mati, ne institucija.« Institucije namreč ni mogoče ljubiti. Zgled Cerkve je družina, prva »domača Cerkev«, kjer ženske opravljajo odločilno, četudi drugačno vlogo.

Audio: