Papež Frančišek: Cerkev je mati

VATIKAN (sreda, 3. september 2014, RV) – »Med prejšnjimi katehezami smo večkrat lahko videli, da se kristjani ne postane sami, to je z lastnimi močmi, na neodvisen način, prav tako se kristjan ne postane v delavnici, ampak se porodi in raste v veri znotraj tistega velikega telesa, ki je Cerkev. V tem smislu je Cerkev resnično mati – naša mati Cerkev, lepo je reči tako: naša mati Cerkev – mati, ki nam daje življenje v Kristusu in nam da živeti skupaj z vsemi brati v občestvu Svetega Duha.« S temi besedami je papež Frančišek danes začel katehezo med splošno avdienco na Trgu sv. Petra. Tokrat je bila v središču njegove pozornosti materinskost Cerkve.

Zgled Device Marije je najlepši in najvišji zgled materinskosti
»V tej svoji materinskosti ima Cerkev za zgled Devico Marijo, najlepši in najvišji zgled, ki obstaja.« Na to so opozarjale že prve krščanske skupnosti in na občudovanja vreden način tudi drugi vatikanski koncil (prim. LG 63-64). »Marijina materinskost je nedvomno edinstvena, posebna,« kot je nadaljeval papež. Uresničila se je »v polnosti časov, ko je Devica rodila Božjega Sina, spočetega od Svetega Duha«.

A vseeno je materinskost Cerkve v kontinuiteti z Marijino, je kot njen »podaljšek v zgodovini«. Cerkev z rodovitnostjo Duha še naprej rojeva nove otroke v Kristusu, vedno v poslušanju Božje Besede in krotkosti za njegov načrt ljubezni: »Cerkev je mati.« Rojstvo Jezusa v Marijinem naročju je »preludij« rojstva vsakega kristjana v naročju Cerkve, glede na to, da je Kristus »prvorojenec med mnogimi brati« (Rim 8,29). Tako lahko razumemo, da je odnos, ki povezuje Marijo in Cerkev, zelo globok. »Ko gledamo Marijo, odkrijemo najlepši in najnežnejši obraz Cerkve; ko gledamo Cerkev, prepoznamo vzvišene poteze Marije. Mi, kristjani, nismo sirote, imamo mamo, imamo mater, in to je pomembno! Nismo sirote! Cerkev je mati, Marija je mati.«

Cerkev kot skrbna mati
Cerkev je naša mati, je nato nadaljeval papež Frančišek, ker nas je rodila v krstu. Vsakič, ko krstimo otroka, ta postane otrok Cerkve, vstopi v Cerkev. Od tistega dne dalje Cerkev kot skrbna mati pomaga rasti v veri in nam z močjo Božje Besede kaže pot zveličanja ter nas brani pred zlom. Dragoceni zaklad evangelija je Cerkev prejela od Jezusa. In sicer ne zato, da bi ga zadržala zase, temveč da bi ga velikodušno podarila drugim, kot naredi mama. Prav v tem služenju evangelizacije se na značilen način pokaže materinskost Cerkve. Zares si namreč kot mati prizadeva svojim otrokom nuditi duhovno hrano, ki hrani krščansko življenje in zaradi katere le-to obrodi sad.

Božja Beseda, ki nam jo daje mati Cerkev, spremeni od znotraj
»Vsi smo zato poklicani, da z odprtim umom in srcem sprejmemo Božjo Besedo, ki jo Cerkev razdeljuje vsak dan, kajti ta Beseda ima sposobnost, da nas spremeni od znotraj. Edino Božja Beseda ima to sposobnost, da nas spremeni od znotraj, iz naših najglobljih korenin.« In to Božjo Besedo nam daje mati Cerkev. Z njo nas doji že kot otroke in nas nato vzgaja skozi celo življenje. Tako nas Božja Beseda preoblikuje. Zaradi nje človeštvo ne utripa v skladu s posvetnostjo mesa, temveč v skladu z Duhom.

Cerkev ima pogum matere, ki ve, da mora svoje otroke zaščititi
Cerkev si v svoji materinski skrbi prizadeva, da vernikom pokaže pot, katero morajo prehoditi, da bi bilo njihovo bivanje rodovitno z veseljem in mirom. Razsvetljeni z lučjo evangelija in s podporo milosti zakramentov, zlasti evharistije, lahko svoje izbire usmerjamo k dobremu ter trenutke teme in bolj vijugaste poti prehodimo s pogumom in upanjem. »Pot zveličanja, po kateri nas Cerkev vodi in nas spremlja z močjo evangelija ter podporo zakramentov, nam da sposobnost, da se zaščitimo pred zlom. Cerkev ima pogum matere, ki ve, da mora svoje otroke zaščititi pred nevarnostmi, ki izvirajo iz hudičeve prisotnosti v svetu, da bi jih pripeljala k srečanju z Jezusom. Mati vedno ščiti otroke.«

Del te zaščite je po papeževih besedah tudi spodbujanje k čuječnosti. Potrebno je bdeti zaradi prevar in zapeljevanja zla. Kajti četudi je Bog hudiča premagal, se ta vedno vrača s skušnjavami. To vemo, saj smo vsi skušani. Hudič prihaja »kakor rjoveč lev«, kot pravi apostol Peter (1 Pt 5,8). Od nas je odvisno, da nismo naivni, temveč da bdimo in vztrajamo trdni v veri. Vztrajamo pa lahko z nasveti in pomočjo matere Cerkve, ki »kot dobra mama v težkih trenutkih vedno spremlja svoje otroke«.

Cerkev smo vsi!
»To je Cerkev, ki jo vsi ljubimo, ki jo jaz ljubim,« je nato poudaril papež Frančišek: »Mati, ki ji je dobro njenih otrok pri srcu in ki je sposobna dati življenje zanje.« Ne smemo pa pozabiti, da Cerkev niso samo duhovniki, škofi, ampak smo vsi: »Cerkev smo vsi!« Tudi mi smo otroci in tudi mi smo matere drugih kristjanov: vsi krščeni, moški in ženske skupaj, smo Cerkev.

»Kolikokrat v naših življenjih ne pričujemo o tej materinskosti Cerkve, o tem materinskem pogumu Cerkve! Kolikokrat smo strahopetni!« Tako je še spomnil papež Frančišek in nato sklenil z besedami: »Zaupajmo se torej Mariji, da bi nas Ona kot mati našega prvega brata, prvorojenca Jezusa, naučila v odnosu do naših bratov imeti enakega materinskega duha, kot ga ima Ona, z iskreno sposobnostjo sprejemati, odpuščati, dajati moč in vlivati zaupanje ter upanje. To je tisto, kar dela mama.«

Audio: