Ekumenski patriarh: Spoštovati prispevek vsakega živega bitja v vesoljni liturgiji
življenja
CARIGRAD (torek, 2. september 2014, RV) – Ekumenski patriarh Bartolomej I.
je ob začetku novega pravoslavnega cerkvenega leta napisal pismo, katerega osrednja
tema je zaščita okolja. Ta dan, 1. september, je namreč posvečen molitvi in prošnji
za obvarovanje Božjega stvarstva.
Cerkev vedno misli na svoje otroke in se
živo zanima za vse, kar je povezano z njihovimi življenji in nanje vpliva. Zato tudi
ne ostaja ravnodušna ob vsakodnevnem uničevanju naravnega okolja, ki je med drugim
rezultat človeškega pohlepa. Glede tega je v zadnjih desetletjih sicer bil dosežen
pomenljiv napredek. Zlasti preko nenehnega dvigovanja javne zavesti, privzemanja varnostnih
in omejitvenih ukrepov ali vračanja k zmernejšim energijskim virom. K temu napredku
je veliko prispevala Cerkev, in sicer v sodelovanju z mednarodnimi ekološkimi ustanovami.
A vse to še ne zadostuje, poudarja ekumenski patriarh.
Nato vabi k nenehni
budnosti, zavesti in mobilizaciji sredstev, da bi se povrnili v tako stanje, ki bi
odsevalo tisto prvotno, navdihnjeno z Božjo milostjo. Neomejeno in nenasitno izkoriščanje
naravnih virov stvarstva je posledica človekovega padca, neposlušnosti Gospodovi zapovedi
in nesoglasja z Božjo voljo. Kot protistrup za sprijaznjenost z našo ekološko krizo
Cerkev nudi rehabilitacijo padle človeške narave s pomočjo Svetega Duha in soudeležbo
pri njegovih darovih. Le-to obenem obnavlja tudi uravnovešen odnos med človeštvom
in stvarstvom. Cerkev torej vabi k negovanju celotnega stvarstva v Božji Besedi in
poživljajočem Duhu, da bi se lahko povzpeli »iz naravnega k nadnaravnemu««, da bi
se dvignili od stvarstva k Stvarniku.
Človeštva ne sme voditi pohlepna zloraba,
temveč spoštljiva uporaba oziroma vzajemno spoštovanje med človeškimi bitji in vsemi
ustvarjenimi bitji, vsem, kar ima življenje in omogoča življenje, kar je bilo po Božjih
besedah ustvarjeno kot »dobro«. Le če bomo nadaljevali pot s takšnim mišljenjem –
kot piše v patriarhovem dokumentu – če bomo spoštovali prispevek vsakega živega bitja
v vesoljni liturgiji življenja, bomo s pomočjo moči Božje milosti lahko rešili naše
okoljske izzive.
To je »sporočilo življenja« in »sporočilo o naši odgovornosti«.
Nadaljevati moramo duhovni boj in prizadevanje z molitvijo, opominjanjem, spodbujanjem
in pozivanjem. Pozornost ljudi je potrebno priklicati na nujnost obrambe nas samih
pred neizbežno kaznijo, ki sledi odtujitvi od narave. Stalno osredotočanje človeštva
na zemeljske in pokvarljive stvari namreč povzroča ekološke probleme, ker se s tem
obrača le na ta svet ter se tako vedno bolj odtujuje nebesom in Bogu.