Nameni apostolata molitve za september

VATIKAN (ponedeljek, 1. september 2014, RV) – Da bi duševno prizadeti bili deležni ljubezni in pomoči, ki ju potrebujejo za človeka vredno življenje. Tako se glasi splošni molitveni namen za mesec september. Papež Frančišek nas vedno znova spominja na dostojanstvo, ki ga ima vsaka oseba, ter da je naša družba okužena s 'kulturo odmetavanja,' ki je nasprotna kulturi sprejemanja. Med svojim pastoralnim obiskom v Assisiju oktobra lani je sveti oče najprej obiskal otroke in mlade s posebnimi potrebami, ki bivajo v Inštitutu Serafico. Prisotnim je namenil naslednje besede: »Če služimo z ljubeznijo in nežnostjo tistim, ki so potrebni pomoči, nam to pomaga, da rastemo v človečnosti... Mi smo med Kristusovimi ranami. Tem ranam moramo prisluhniti in jih prepoznati... Gospod je skrit tukaj v teh otrocih, v teh mladih osebah.« Ob tem je sveti oče dejal, da ne gre za posluh, ko sledimo novice v časopisu, kajti ta posluh traja en, dva ali tri dni, nato pa pridejo že druge stvari… »Prisluhniti jim morajo tisti, ki se imenujejo kristjani. Kristjan časti Jezusa, kristjan išče Jezusa, kristjan bo prepoznal Jezusove rane. Danes moramo vsi znati reči: 'Tem ranam moramo prisluhniti'.« Papež Frančišek je v Inštitutu Serafico spregovoril še o poveličanem Jezusu. »Ko je Jezus vstal, je bil čudovit. Na telesu ni imel modric, rezov … Ničesar. Bil je najlepši. Želel je ohraniti samo rane in jih ponesti v nebesa. Jezusove rane so tukaj in so v nebesih pred Očetom. On nam iz nebes kaže svoje rane in pravi vsem nam: 'Čakam te!' ... Istega Jezusa, katerega častimo pri adoraciji, srečamo v najšibkejšem bratu, od katerega se naučimo, brez ovir in komplikacij, da nas Bog ljubi s preprostostjo srca.«

Poleg teh misli pa so nam dodatna spodbuda ta mesec lahko tudi besede iz letošnje poslanice papeža Frančiška ob svetovnem dnevu bolnikov: »Ko se z nežnostjo približamo tistim, ki potrebujejo oskrbo, prinašamo v protislovja sveta upanje in Božji nasmeh. Ko velikodušna posvetitev drugim postane način našega delovanja, pripravljamo prostor Kristusovemu srcu, ki nas ogreje. Tako prispevamo svoj delež za prihod Božjega kraljestva.«

V septembrskem namenu za evangelizacijo smo povabljeni k molitvi za to, da bi se kristjani po navdihu Božje besede angažirali v službi ubogim in trpečim. Kot nas v apostolski spodbudi Veselje evangelija spominja papež Frančišek, je »v Božjem srcu prednostno mesto za uboge. Kristus se je z njimi istovetil: 'Bil sem lačen in ste mi dali jesti', kot beremo v 25. poglavju Matejevega evangelija. Učil je, da je usmiljenje do njih ključ v nebeško kraljestvo. (prim Mt 25,35s) Ubogi nas lahko veliko naučijo... poznajo trpečega Kristusa zaradi svojega trpljenja. Potrebno je, da se vsi od njih učimo evangelija. Poklicani smo, da v njih odkrijemo Kristusa in postanemo glasniki njihovih potreb in da smo tudi njihovi prijatelji, da jim prisluhnemo, jih razumemo in sprejmemo skrivnostno modrost, ki nam jo Bog hoče posredovati po njih.« Pri tem pa se je po papeževih besedah nujno zavedati, da »naša zavzetost ni izključno v dejanjih ali programih podpore in pomoči. Sveti Duh ne navdihuje pretiranega aktivizma, ampak predvsem pozorno ljubezen do drugega« (prim. CD 140, 197-199).

Med sredino splošno avdienco 6. avgusta letos pa je sveti oče spomnil na 25. poglavje Matejevega evangelija, ki predstavlja t.i. »protokol«, po katerem bomo sojeni ob koncu sveta. Takrat ne bo nobenega naziva, kredita ali privilegija, na katerega bi se lahko sklicevali. »Gospod nas bo prepoznal, če ga bomo mi prepoznali v ubogem, v lačnem, v tistem, ki potrebuje pomoč, je odrinjen, v tistem, ki trpi in je sam … To je eden temeljnih kriterijev za preverjanje našega krščanskega življenja.« Ob tem je papež Frančišek povabil, naj si vsak dan izprašamo vest s pomočjo 25. poglavja Matejevega evangelija.

V posebnem slovenskem molitvenem namenu pa septembra prosimo za to, da bi vzgojne ustanove posredovale mladim vrednote, ki plemenitijo razum in srce. Molimo predvsem za vse učitelje, vzgojitelje, katehete in pedagoge v našem narodu, da bodo zastavili svoje življenje za posredovanje resnice in ljubezni novim generacijam.

Kot nas je papež Janez Pavel II. ob Slomškovi beatifikaciji spomnil, »se je blaženi Anton Martin Slomšek sredi prejšnjega stoletja dobro zavedal vloge, ki jo bo imela za prihodnost naroda izobrazba njegovih članov, še zlasti mladih. Bil je mnenja, da je treba razloge za stranpota mladih iskati v pomanjkanju ustrezne izobrazbe in vzgoje. Družina, šola in Cerkev - je učil - morajo združiti svoje napore v resen vzgojni program, pri čemer naj vsaka ohranja področje svoje avtonomije, vse pa naj se ozirajo na skupne vrednote. Samo temeljita vzgoja in izobraževanje omogočata pripravo žena in mož, ki so sposobni oblikovati svet, odprt za večne vrednote resnice in ljubezni.«

Audio: