Pismo višjega nadškofa Kijeva: Potrebujemo vašo molitev, vašo razsodnost, vaše
prijazne besede in učinkovita dejanja
UKRAJINA (ponedeljek, 25. avgust 2014, RV) – »Od nekega škofa sem prejel
pismo, v katerem opisuje vse to trpljenje.« Tako je zatrdil papež Frančišek včeraj
po molitvi Angelovega češčenja, ko je spomnil na državni praznik v Ukrajini in skupaj
z verniki molil za ukrajinski narod, katerega »hrepenenje po miru in vedrini še
vedno ogrožata napetost in spor«.
Pismo, ki ga je omenil sveti oče, je
pismo višjega nadškofa Kijeva, njegove blaženosti Svjatoslava Ševčuka, napisano pretekli
teden in namenjeno katoliškim škofom v Evropi, pa tudi svetovnim političnim in verskim
voditeljem ter vsem ljudem dobre volje. »V zadnjih devetih mesecih so Ukrajinci
na romanju od strahu, podedovanem iz sovjetske preteklosti, do svobode in dostojanstva,
ki nam ju je podaril Bog.« S temi besedami se začenja pismo, ki v nadaljevanju
opisuje nedavne dogodke in sedanje razmere v državi.
Po dveh svetovnih vojnah
v 20. stoletju, fašističnem in komunističnem totalitarizmu ter še genocidu ukrajinski
narod sedaj išče pravično družbo in demokratično evropsko prihodnost. Preteklega februarja
je s potrpežljivostjo, vztrajnostjo in veliko človeško žrtvijo premagal pokvarjen
režim tedanjega predsednika. Odgovor na to moralno zmagoslavje je bila nasilna priključitev
Krima Rusiji. S tem so se za Ukrajino začeli meseci nestabilnosti, ki jo tujina podpira,
različne oblike separatizma in v regijah Donetska ter Luganska tudi teroristično delovanje.
»Z eno samo besedo,« kot piše nadškof Ševčuk, »smo v vojni!« To pa,
kot je razvidno iz sestrelitve malezijskega letala, zadeva tudi mednarodno skupnost.
Vse
Cerkve in verske ustanove v Ukrajini so imele enako stališče glede nasilja v režimu
prejšnjega predsednika, priključitve Krima in razdelitve države. Zato so več mesecev
dan in noč na trgu Maidan v Kijevu skupaj molili za spoštovanje civilnih pravic, nenasilje,
edinost države in dialog. »Ta civilna skladnost in ekumensko ter medversko sodelovanje
sta bila pomemben vir moralnega navdiha in družbene povezanosti v Ukrajini.«
Nadškof
Ševčuk nadalje med drugim opisuje trpljenje Cerkva in verskih skupnosti na Krimu ter
na vojnem območju na vzhodu države. Med mnogimi vojnimi grozotami izpostavlja ugrabitve
treh katoliških duhovnikov, rop grško-katoliške škofovske rezidence v Donetsku, oborožen
napad separatistov na tamkajšnjo katedralo, izsiljevanje in grožnje duhovnikom, zaplembo
samostana sester dekel Brezmadežne Marije ter navsezadnje še mučenje in usmrtitev
sinov protestantskega pastorja in dveh diakonov iste skupnosti.
»Tragedija,
ki jo Ukrajina danes živi zaradi vojaških napadov, je tragedija za vse narode, vernike
vseh verstev in vseh družbenih skupin.« Tako poudarja višji nadškof Kijeva. »Zgradbe,
cerkve in samostani vseh etničnih ter verskih skupin so bili poškodovani
ali uničeni. Duhovniki vseh veroizpovedi, ki svoje pastoralno poslanstvo opravljajo
v regijah Donetska in Luganska ter na Krimu, so trpeli in nekateri med njimi
so tvegali lastno življenje.« Ševčuk omenja še dva pravoslavna duhovnika, ki sta
bila »naključni žrtvi bombardiranja«, tako kot več kot tisoč drugih
civilistov, do sedaj ubitih med sporom v Ukrajini in katerih smrt ni povezana z njihovim
verskim prepričanjem.
»Dvignimo naše molitve za vse nedolžne žrtve in za
mir v Ukrajini,« tako poziva nadškof Ševčuk in pismo sklene z besedami: »Ukrajina
potrebuje učinkovito podporo s strani mednarodne katoliške in krščanske skupnosti
ter pomoč vseh oseb dobre volje. Prosimo vas, da v multimedijskem kontekstu, polnem
propagande, informacije pretehtate na kritičen način. Potrebujemo vašo molitev, vašo
razsodnost, vaše prijazne besede in učinkovita dejanja. Molk in nedejavnost vodita
v nadaljnjo tragedijo.«