Predsednik Caritas Internationalis o nasilju v Iraku: Kdaj se bo naša vesoljna
človeška družina začela učiti iz zgodovine?
IRAK (petek, 22. avgust 2014, RV) – »Kako lahko člani iste družine zadenejo
take krutosti lastnim ljudem v imenu religije?« To vprašanje si zastavlja kardinal
Oscar Rodríguez Maradiaga, predsednik Caritas Internationalis, v pismu, katerega
je naslovil na kaldejskega patriarha, Louisa Raphaela Saka, in msgr. Shlemona Wardunija,
predsednika Karitas v Iraku.
Zagotavlja jima skrb za varnost in blaginjo, predvsem
pa obljublja molitev za iraški narod. Z veliko žalostjo in bolečino v srcu, piše kardinal,
pričujemo »uničevalnemu nasilju« in opazujemo 1,2 milijona oseb na begu, ki
upajo, da bodo rešili lastna življenje in življenja svojih družin: »Z veliko grozo
gledamo podobe ljudi, ki so bili dobesedno oropani vse svoje lastnine in sedaj nimajo
nobenih sredstev, da bi si kupili hrano ali da bi zadostili svojim osnovnim potrebam.«
Maradiaga spominja na 40 otrok, ki so nedavno med begom izgubili življenje zaradi
pomanjkanja vode. »Kdaj se bo naša vesoljna človeška družina začela učiti iz zgodovine,«
se sprašuje.
V imenu Caritas Internationalis zatem izraža podporo in solidarnost
iraški Cerkvi, tako kot tudi delavcem lokalne Karitas in vsem verskim kongregacijam
ter drugim organizacijam, ki nudijo konkretno pomoč preganjanim osebam, da bi olajšale
njihovo trpljenje, jim priskrbele hrano, streho nad glavo in pozdravile po preživetih
travmah. Tako piše kardinal Maradiaga. V nadaljevanju izraža globoko zaskrbljenost
zaradi usode kristjanov, jazidov in drugih verskih manjšin, ki so prisiljene bežati
pred krutostjo džihadistov. Prav tako je Caritas Internationalis zaskrbljena zaradi
posledic, ki bi jih ta val nasilja lahko imel za nadaljevanje dialoga med krščanstvom
in islamom ter za miroljubno sobivanje, v katerem sicer živi veliko muslimanov in
kristjanov na Bližnjem vzhodu ter po svetu. Obenem pismo še hvali pogum, trdnost in
močno ter ljubeče pričevanje, ki jih kažejo Cerkev v Iraku in vse osebe dobre volje,
ki se soočajo s tem zločinom proti človeštvu in zagovarjajo pravico do življenja vseh.
Kardinal
Maradiaga spominja tudi na besede papeža Frančiška, da »se nasilja ne premaga z
nasiljem, temveč se premaga z mirom«. Z le-temi se obrača neposredno na
skrajneže Islamske države. Poziva jih, naj prenehajo z grozotami, zaradi katerih trpijo
njihovi bratje in sestre, in naj nasprotno delajo za gradnjo družbe, v kateri vsa
človeška bitja, ki pripadajo večinskim ali pa manjšinskim skupnostim, lahko živijo
v miru.
Zatem pa poziva še svetovne voditelje na vseh ravneh, da bila zagotovljena
varnost vsem vpletenim osebam, da bi bila ponovno vzpostavljena pravna država in da
bi se zaustavila dobava orožja tistim, ki so zagrešili ta zločin proti življenju in
proti človekovemu dostojanstvu. »Caritas Internationalis, ki s svojim imenom in
vsakim dejanjem pričuje za ljubezen med narodi, poziva k eni človeški družini, v kateri
nihče ne bi smel umreti zaradi lakote ali žeje, niti izgubiti življenja zaradi sovraštva
in nasilnih napadov.« Spodbujati želi »človeško družino, ki živi skupaj v miru
in harmoniji, v usmiljenju in pravičnosti«. »Ostanimo zavezani,« s temi
besedami kardinal Maradiaga zaključuje, »pospeševanju in podpiranju kulture miroljubnega
dialoga, ki si prizadeva uveljaviti solidarnost in medsebojno odgovornost med ljudstvi
in narodi.«