Kardinal Filoni pred odhodom iz Iraka: Ali lahko ostanemo ravnodušni?

BAGDAD (sreda, 20. avgust 2014, RV) – Kardinal Fernando Filoni, papežev osebni odposlanec v Iraku, se je danes vrnil v Rim. Včeraj se je v Bagdadu srečal z iraškim predsednikom Fuadom Masumom, kateremu je izročil pismo papeža Frančiška. Več o tem je kardinal povedal v telefonskem pogovoru za Radio Vatikan.

»Srečanje je bilo zelo prisrčno. Spremljali so me kaldejski patriarh Sako, apostolski nuncij ter msgr. Warduni. Predsedniku sem izročil pismo, na katerega bo odgovoril. Povedal sem mu o svoji izkušnji v teh dneh in poudaril, da moj obisk ni bil političen, ampak humanitaren, v imenu svetega očeta. Zato sem se najprej odpravil v Erbil, kjer je situacija v Kurdistanu še zelo resna, ter nato v Bagdad, da bi se srečal s predsednikom.«

Kardinal Filoni je nato povedal, da je prizadevanje za mir v srcu, misli in dejanjih papeževe pastoralne dejavnosti. Dodal je, da v Iraku ne gre le za tragedijo iraškega ljudstva, za kristjane ali jazide, ampak zadeva vse ljudi, ki imajo radi človeštvo. Vsi imamo človeško dostojanstvo, katerega je potrebno zaščititi, varovati ter spodbujati.

Ob koncu pogovora pa je kardinal Filoni odgovoril tudi na vprašanje, kako so v Iraku sprejeli papeževe besede, da je v primeru neopravičenega napada dovoljeno ustaviti napadalca: »Menim, da je sveti oče le izrazil prošnjo vseh kristjanov, jazidov ter vseh drugih beguncev, ki želijo obnoviti svoje življenje, dostojanstvo. Rad bi poudaril, da nikoli ne moremo zagovarjati vojne, vendar pa obstajajo konflikti, kjer je potrebno zaščititi uboge. Pomislimo, da kristjani in jazidi niso imeli orožja - pregnani so bili z lastne zemlje, njihovo dostojanastvo je bilo onečaščeno, iztrgani so bili iz svojih družin... Ali lahko ob tem ostanemo ravnodušni? Gre za pravice, ki jih mora varovati vsaka oseba dobre volje. Vsak po svojih zmožnostih in na svojem področju. Sveti oče to živi z vso svojo duhovno in moralno avtoriteto. Če ne posežemo za to, da bi se zaščitile pravice narodov, bo ponovno prišlo do genocidov in čez kakšen teden nam bo verjetno vest očitala, kot se je žal že zgodilo v preteklosti v nekaterih dramatičnih situacijah v Afriki ter tudi že pred tem. Mislimo, na primer, da je dramatična situacija 450 ugrabljenih deklic zaključena zadeva. Menim, da so to situacije, ob katerih bi lahko vsak pomislil: 'Tista deklica bi bila lahko moja sestra, moja sorodnica... Bi bil lahko jaz ravnodušen? Ali ne bi naredil vsega, da bi jo osvobodil?«

Audio: