Duhovne misli cerkvenih očetov in Benedikta XVI. za 20. nedeljo med letom

Mt 15,21-28
Jezus ozdravi hčer kanaanske žene
Ko je Jezus odšel od tam, se je umaknil v tirsko in sidónsko pokrajino. In glej, prišla je kánaanska žena iz tistih krajev in vpila: »Gospod, Davidov sin, usmili se me! Mojo hčer zelo mučijo demoni.« Vendar ji ni odgovoril niti besede. In pristopili so njegovi učenci in ga prosili: »Odpravi jo, ker vpije za nami.« Odgovoril je in dejal: »Poslan sem le k izgubljenim ovcam Izraelove hiše.« Prišla je, padla predenj in rekla: »Gospod, pomagaj mi!« Odgovoril je in dejal: »Ni lepo jemati kruh otrokom in ga metati psičkom.« Ona pa je rekla: »Tako je, Gospod, pa vendar tudi psički jedo od drobtinic, ki padajo z mize njihovih gospodarjev.« Tedaj je Jezus odgovoril in ji rekel: »O žena, velika je tvoja vera! Zgodi naj se ti, kakor želiš!« In njena hči je bila zdrava od tiste ure.

Razlaga cerkvenih očetov
Epifanij Latinec pravi: »Kanaansko ženo lahko simbolično imamo za mater poganov. Opusti namreč malikovanje in pride do nove vere.« Sv. Hilarij iz Poitiersa pa pravi, da pa »v njeni hčeri lahko vidimo poganska ljudstva, ki se bodo spreobrnila k Gospodu.« Sveti Janez Krizostom to bolj podrobno razloži: »Jezus sam odpre pot poganom tako, da odpravi predpise glede prehranjevanja, ki so jih ločevali od judov. Čeprav Jezus ni prišel v Tir zato, da bi srečal ženo, je bila zaradi njegovega usmiljenja uslišana njena prošnja.« Glede Jezusovega molka sveti Avguštin to pravilno razloži: »Kristus ni bil do nje ravnodušen, ker bi ji hotel odreči usmiljenje, temveč da bi v njej razplamtel željo. Nadalje je še potrebno omeniti, da je bila ta kanaanska žena, ki prihaja iz poganskega ljudstva in je kot simbol in podoba Cerkve, zelo pohvaljena zaradi ponižnosti, medtem ko so bili drugi polni nadutosti.«

Misli Benedikta XVI.
Evangeljski odlomek današnje nedelje se začenja z označitvijo področja, kamor se je Jezus namenil: Tir in Sidon na severu zahodu Galileje sta bili poganski deželi. Tu je Jezus srečal kánaansko ženo, ki se je obrnila Nanj s prošnjo, da bi ozdravil njeno hčer, ki jo je mučil demon (prim. Mt 15,22). V tej prošnji lahko prepoznamo začetek poti vere, ki je v pogovoru z božjim Učiteljem začela rasti in se je tudi okrepila. Žena se ni bala vpiti Jezusu: »Usmili se me«. S tem izrazom, ki je pogost v psalmih (prim. Ps 50,1), ter s poimenovanjem 'Gospod' in 'Davidov sin' (prim. Mt 15,22) je pokazala trdno upanje, da bo uslišana. Kakšna je Gospodova drža pred tem krikom bolečine poganske žene? Jezusov molk se nam lahko zdi presenetljiv, še posebej, ker so zaradi tega morali posredovati tudi učenci. Toda ne gre za neobčutljivost do bolečine te žene. Navidezna neprizadetost, ki so jo odražale Jezusove besede: »Poslan sem le k izgubljenim ovcam Izraelove hiše«, niso vzele poguma kánaanski ženi, saj je še naprej vztrajala: »Gospod, pomagaj mi!' (v. 25). Tudi po odgovoru, za katerega se je zdelo, da ji bo zaprl vsako upanje: »Ni lepo jemati kruh otrokom in ga metati psičkom«, ni odnehala. Nikomur ni želela vzeti ničesar. V svoji preprostosti in ponižnosti je zadovoljna z malim, zadovoljna je z drobtinicami, dovolj ji je samo pogled, ena sama dobra beseda Božjega Sina. Jezus se je začudil odgovoru, ki je prišel iz tako velike vere in ji je dejal: »Zgodi naj se ti, kakor želiš!« (v. 28).

Audio: