Beatifikacija 124 korejskih mučencev: Mučenci nas opozarjajo, da Kristusa postavimo nad vse

SEUL (sobota, 16. avgust 2014, RV) – Današnji dan apostolskega potovanja se je za papeža Frančiška začel z obiskom svetišča Seo So mun v Seulu. Gre za svetišče 103 mučencev, ki jih je Janez Pavel II. leta 1984 razglasil za svetnike. Na tistem kraju so bili mučeni in usmrčeni. Cesta, ki vodi od svetišča do dva kilometra oddaljenih vrat Gwanghwamun, kamor se je papež odpravil zatem, je znana pod imenoma »cesta smrti« ali »cesta mučeništva«.

Trg pred vrati Gwanghwamun za Seul predstavlja simboličen kraj, saj je tu središče tako starodavne kot sodobne korejske zgodovine. Na tem mestu je stala prvotna cesarska palača Gyeongbokgung, danes se tu nahajajo tudi sodobne vladne institucije. Prav tako se tu odvijajo najpomembnejše slovesnosti. In tu je papež Frančišek daroval sveto mašo, med katero je za blažene razglasil Pavla Yun Ji-Chunga in njegovih 123 tovarišev. Slovesnosti se je udeležilo kar 800 tisoč vernikov.

Kristusova zmaga je naša zmaga
»'Kdo nas bo ločil od Kristusove ljubezni?' (Rim 8,35) S temi besedami nam sveti Pavel govori o slavi naše vere v Jezusa: ni samo Kristus vstal od mrtvih in se dvignil v nebo, ampak nas je združil s seboj, nas napravil soudeležene v njegovem večnem življenju. Kristus je zmagovit in njegova zmaga je naša! Danes obhajamo to zmago v Pavlu Yun Ji-Chungu in njegovih 123 tovariših.« Tako je papež začel homilijo. Vsi ti mučenci so živeli in umrli za Kristusa ter sedaj z Njim vladajo v veselju in slavi. Skupaj s sv. Pavlom nam pravijo, da nam je Bog v smrti in vstajenju svojega Sina podaril največjo izmed vseh zmag. Kajti »ne smrt ne življenje, ne visokost ne globokost, ne kakršna koli druga stvar nas ne bo mogla ločiti od Božje ljubezni v Kristusu Jezusu, našem Gospodu« (Rim 8,38-39).

Zmaga mučencev v Koreji še danes prinaša sadove. Cerkev raste iz njihove žrtve. Današnja beatifikacija je priložnost za vrnitev k začetkom korejske Cerkve. Kot je nadaljeval papež, so tamkajšnji katoličani povabljeni, da se spomnijo »velikih stvari, ki jih je Bog storil v njihovi deželi in da kot zaklad varujejo dediščino vere in dejavne ljubezni, ki so jim jo izročili njihovi predniki«. Po skrivnostni Božji previdnosti krščanska vera v Korejo ni prišla preko misijonarjev, temveč »preko src in razuma samega korejskega ljudstva«, ki sta ga vodila »intelektualna radovednost« in »iskanje verske resnice«. Spoznanje Jezusa je kmalu pripeljalo do srečanja z Njim, do prvih krstov, želje po polnem zakramentalnem in cerkvenem življenju ter do začetkov misijonarskega prizadevanja.

Jezus Očeta prosi, naj 'nas posveti v resnici' in 'obvaruje pred svetom', ne pa 'vzame s sveta'
»Ta zgodba nam veliko pove o pomenu, dostojanstvu in lepoti poklicanosti laikov!« Pomembno sporočilo glede tega pa vsebuje tudi odlomek iz Janezovega evangelija (Jn 17,11-19), je dodal papež. V njem Jezus Očeta prosi, naj »nas posveti v resnici« in »obvaruje pred svetom«. Pomenljivo je, da ne prosi, naj nas »vzame s sveta«. Vemo, da je Jezus svoje učence poslal, da bi bili »kvas svetosti in resnice«, »sol zemlje in luč sveta«. Pri tem nam mučenci kažejo pot. Kmalu zatem, ko so bila v Koreji zasajena prva semena vere, so morali kristjani izbrati, ali bodo sledili svetu ali Jezusu. Za mnoge je to pomenilo preganjanje ali kasneje beg v gore. Pripravljeni so bili na velike žrtve in se odreči vsemu, kar bi jih lahko oddaljilo od Kristusa. Vedeli so, da je On njihov edini pravi zaklad.

»Danes pogosto izkušamo, da svet našo vero preizkuša. Na najrazličnejše načine se od nas zahteva, da bi popustili kompromisom glede vere, da bi razvodenili radikalne zahteve evangelija in se prilagodili duhu časa. Vendar pa nas mučenci opozarjajo, da Kristusa postavimo nad vse in da na preostalo v tem svetu gledamo preko odnosa z Njim in njegovim večnim kraljestvom. Izzivajo nas, da se vprašamo, če je kaj, za kar bi bili pripravljeni umreti.«

Zgled mučencev: Pomen dejavne ljubezni
Zgled mučencev nas po papeževih besedah nadalje uči »o pomenu dejavne ljubezni v življenju vere«: »Njihov zgled veliko pove nam, ki živimo v družbi, kjer poleg neizmernega bogastva v tihoti raste tudi revščina; kjer se le redko prisluhne kriku ubogih; in kjer Kristus še naprej kliče, nas prosi, naj ga ljubimo in mu služimo tako, da podamo roko našim ubogim bratom in sestram.« Če sledimo zgledu mučencev in verjamemo Gospodovi besedi, dojamemo vzvišeno svobodo in veselje, s katerima so šli v smrt.

»Danes je za vse Korejce dan velikega veselja. Dediščina blaženega Pavla Yun Ji-Chunga in njegovih tovarišev – njihova poštenost v iskanju resnice, njihova zvestoba najvišjim načelom vere, katero so se odločili sprejeti, in tudi njihovo pričevanje dejavne ljubezni ter solidarnosti z vsemi – vse to je del bogate zgodovine korejskega naroda.« Dediščina mučencev lahko vse moške in ženske dobre volje navdihuje, tako je papež Frančišek sklenil homilijo, da skladno delujejo »za družbo, ki bi bila pravičnejša, svobodna in spravljena« ter tako prispevajo »k miru in obrambi resnično človeških vrednot v tej državi in po celem svetu«.

Korejski mučenci
Korejska Cerkev je beatifikacijo svojih mučencev tokrat obhajala tretjič. 5. julija 1925 je bilo za blažene razglašenih 79 mučencev, ki so umrli med preganjanji v letih 1839-1846. 29. februarja 1968 pa je bilo razglašenih 24 mučencev, umrlih leta 1866. V teku je še več postopkov za beatifikacijo korejskih mučencev, med drugim za drugega duhovnika korejskega rodu, Tomaža Choe Yang-eopa, in škofa Frančiška Borgia Hong Yong-hoja. Danes razglašeni blaženi mučenci predstavljajo prvo generacijo korejskih katoličanov. Pavel Yun Ji-Chung je bil usmrčen skupaj s svojim bratrancem, ker je za svojo mater izbral katoliški pogreb. Med novimi blaženimi je sicer tudi kitajski duhovnik Jakob Ju Mun-mo, prvi duhovnik, ki je prišel v Korejo in tam deloval šest let.

Audio: