Papež na praznik Marijinega vnebovzetja: Da bi bili kristjani velikodušna sila duhovne prenove v vseh družbenih okoljih

DAEJEON (petek, 15. avgust 2014, RV) – »Marijino vnebovzetje nam razodeva našo usodo posinovljenih Božjih otrok in udov Kristusovega telesa. Kot Marija, naša Mati, smo poklicani k polni soudeležbi pri Gospodovi zmagi nad grehom in smrtjo in k vladanju z Njim v njegovem večnem kraljestvu.« S temi besedami je papež Frančišek začel homilijo med sveto mašo na današnji praznik Marijinega vnebovzetja. Le-te se je udeležilo okoli 50 tisoč vernikov. Papež je mašo daroval na nogometnem stadionu svetovnega prvenstva v Daejeonu. To je škofija, ki je dobrih 130 kilometrov oddaljena od južnokorejske prestolnice Seul in kamor je sveti oče zjutraj prispel s hitrim vlakom.

V homiliji je papež Frančišek spomnil na »veliko znamenje«, o katerem govori prvo berilo. Le-to nas vabi h kontemplaciji Marije, ki sedi na prestolu v slavi poleg svojega Sina. Vabi nas tudi, da se zavemo prihodnosti, ki jo vstali Gospod danes odpira pred nami. V drugem berilu smo nato slišali sv. Pavla, kako zatrjuje, da je Kristus novi Adam. Njegova pokorščina Očetovi volji je »porušila kraljestvo greha in sužnosti ter uvedla kraljestvo življenja in svobode« (glej 1 Kor 15,24-25). »Resnična svoboda se najde v ljubečem sprejemu Očetove volje. Od Marije, milosti polne, se učimo, da je krščanska svoboda nekaj več od preproste osvoboditve od greha. Je svoboda, ki odpira za neko novo duhovno obliko presojanja zemeljske stvarnosti; svoboda, da ljubimo Boga in brate ter sestre s čistim srcem; in da živimo v veselem upanju na prihod Kristusovega kraljestva.«

Zvesti v kraljevski svobodi
V nadaljevanju je papež Frančišek spodbudil, da bi se obrnili na Marijo kot na Mater korejske Cerkve: »Prosimo jo, naj nam pomaga biti zvesti kraljevski svobodi, katero smo prejeli na dan krsta; naj vodi naša prizadevanja za preoblikovanje sveta v skladu z Božjim načrtom; in naj usposobi Cerkev v tej državi, da bo še popolnejše kvas njegovega kraljestva znotraj korejske družbe.« Korejskim kristjanom pa je papež zaželel, da bi bili »velikodušna sila duhovne prenove v vseh družbenih okoljih«: »Borijo naj se proti privlačnosti materializma, ki duši prave duhovne in kulturne vrednote, in proti duhu pretirane tekmovalnosti, ki povzroča egoizem in spore. Nadalje naj zavračajo nečloveške ekonomske modele, ki spodbujajo nove oblike revščine in na rob potiskajo delavce, ter kulturo smrti, ki razvrednoti podobo Boga, Boga življenja, in oskruni dostojanstvo vsakega moškega, ženske in otroka.«

Upanje je protistrup
Korejski katoličani so dediči plemenite tradicije. Poklicani so ceniti to dediščino in jo posredovati prihodnjim generacijam. »To za vsakogar s seboj prinese nujnost prenovljenega spreobrnjenja k Božji Besedi in intenzivne skrbi za revne, uboge in slabotne, ki so med vami.« Marija, ki jo na današnji praznik celotna Cerkev gleda kot Mater našega upanja, nas s svojo hvalnico spominja, da Bog nikoli ne pozabi na svoje obljube usmiljenja. V njej so se za resnične izkazale vse Božje obljube. Tako nam kaže, da je naše upanje realno.

»To upanje, dragi bratje in sestre, upanje, ki nam ga ponuja evangelij, je protistrup za duha obupovanja, ki na videz kot rak raste sredi družbe, navzven bogate, a ki vseeno pogosto izkuša notranjo grenkobo in praznino.« Obupovanju so morali plačati davek mnogi mladi, je še spomnil papež in zaželel, da bi mladim nikoli ne bilo ukradeno upanje. Nato je sklenil s prošnjo k Mariji: »Obrnimo se na Marijo, Božjo Mater, in prosimo za milost, da bi bili veseli v svobodi Božjih otrok, da bi to svobodo uporabili na moder način za služenje našim bratom in sestram, ter da bi živeli in delali tako, da bi bili znamenja upanja, tistega upanja, ki bo svojo izpolnitev našlo v večnem kraljestvu, tam, kjer vladati pomeni služiti.«

Audio: