Tajnik Papeškega sveta za pravičnost in mir o odgovorni uporabi vode

VATIKAN (torek, 12. avgust 2014, RV) – V preteklih dneh je v Rimu potekala konferenca, na kateri so obravnavali tematiko namakanja v kmetijstvu. Na uvodnem srečanju je o uporabi vode spregovoril tudi škof Mario Toso, tajnik Papeškega sveta za pravičnost in mir.

Svoj nagovor je začel z razmišljanjem, da dejstvo, da je voda skupno dobro, predpostavlja tudi določen način vedenja vsakega posameznika, ki vključuje predvsem pravilno in odgovorno uporabo vode. V pomoč je predlagal 10 točk, ki lahko prispevajo k skupnemu dobremu ter zagotovijo uporabo tudi prihodnjim generacijam.

Le-te so sledeče:
1. zmerna uporaba vode ter boj proti nepotrebni porabi;
2. jasna, primerna in dostopna cena;
3. kvaliteta vode in infrastruktur;
4. boj proti gospodinjskemu, industrijskemu in kmetijskemu onesnaževanju;
5. varovanje naravne raznolikosti;
6. načrtovanje del, ki omogočajo vedno boljši dostop do vode za vse ljudi;
7. administrativno usklajevanje in tehnično-pravni nadzor tisth, ki so vključeni v proces oskrbe z vodo ter njenega prečiščevanja;
8. sprejemanje meril glede prednostne uporabe vode;
9. iskanje načinov, kako zagotoviti vodo revnim in tistim, ki so na obrobju;
10. sodelovanje pri upravljanju vodnih virov v duhu demokracije in odgovornosti.

Po besedah tajnika Papeškega sveta za pravičnost in mir je ključnega pomena, da odgovorni za določena področja svoje naloge opravljajo v zdravem duhu solidarnosti in podpore. Tak način bo učinkovit in daljnosežen, upoštevajoč tudi potrebe prihodnjih generacij, spoštovanje ekosistemov ter vedno večjo pravičnost v preporazdelitvi po ekonomskem padcu tistih dejavnosti, ki z vodo ustvarjajo dobiček.

Učinkovito upravljanje vodnih virov pomaga tudi pri kljubovanju prehrambeni krizi, čeprav je le-to sicer trenutno zasenčila ekonomsko-finančna kriza. Prav družbeni nauk Cerkve je po škofovih besedah tisti, ki nas spominja, da vprašanja vode ne moremo obravnavati in razrešiti ločeno, ampak ga je potrebno povezati videti tudi v luči drugih družbenih, ekonomskih in ekoloških tematik. Tako mora biti nujno povezano tudi z vprašanjem lakote, podhranjenosti, ekonomije, energije ter okolja v širšem pomenu besede. Nadalje pa je ključna povezava tudi s proizvodnjo in industrijo, s higieno, s kmetijstvom, z urbanizacijo ter z naravnimi katastrofami. Vse to so vprašanja, ki so medsebojno zelo prepletena in jih je zato potrebno soočati skupaj, v luči resničnega razvoja v celoti.

V nadaljevanju je škof Toso poudaril, da ob tem ne moremo mimo temeljnih načel družbenega nauka Cerkve, ki so sledeča: splošni namen dobrin, načelo subsidiarnosti in skupnega dobrega ter načelo solidarnosti. Vode tako ni mogoče obravnavati s trgovskega vidika, saj je Božji dar ter je bistvena za človekov obstoj. Zato ni kakršnokoli blago in je nujno potrebno upoštevati njeno javno vrednost.

Vse to so razlogi, je dodal msgr. Toso, da si moramo prav vsi – tako posamezniki kot tudi družine, organizacije civilne družbe, podjetja, raziskovalci, akademiki, uprave in različne organizacije – prizadevati za uporabo vode na tak način, da bo v službi skupnega dobrega za celotno človeško družino.


Audio: