Tajnik Papeškega sveta za pravičnost in mir o odgovorni uporabi vode
VATIKAN (torek, 12. avgust 2014, RV) – V preteklih dneh je v Rimu potekala
konferenca, na kateri so obravnavali tematiko namakanja v kmetijstvu. Na uvodnem srečanju
je o uporabi vode spregovoril tudi škof Mario Toso, tajnik Papeškega sveta za pravičnost
in mir.
Svoj nagovor je začel z razmišljanjem, da dejstvo, da je voda skupno
dobro, predpostavlja tudi določen način vedenja vsakega posameznika, ki vključuje
predvsem pravilno in odgovorno uporabo vode. V pomoč je predlagal 10 točk, ki lahko
prispevajo k skupnemu dobremu ter zagotovijo uporabo tudi prihodnjim generacijam.
Le-te so sledeče: 1. zmerna uporaba vode ter boj proti nepotrebni porabi; 2.
jasna, primerna in dostopna cena; 3. kvaliteta vode in infrastruktur; 4. boj
proti gospodinjskemu, industrijskemu in kmetijskemu onesnaževanju; 5. varovanje
naravne raznolikosti; 6. načrtovanje del, ki omogočajo vedno boljši dostop do vode
za vse ljudi; 7. administrativno usklajevanje in tehnično-pravni nadzor tisth,
ki so vključeni v proces oskrbe z vodo ter njenega prečiščevanja; 8. sprejemanje
meril glede prednostne uporabe vode; 9. iskanje načinov, kako zagotoviti vodo revnim
in tistim, ki so na obrobju; 10. sodelovanje pri upravljanju vodnih virov v duhu
demokracije in odgovornosti.
Po besedah tajnika Papeškega sveta za pravičnost
in mir je ključnega pomena, da odgovorni za določena področja svoje naloge opravljajo
v zdravem duhu solidarnosti in podpore. Tak način bo učinkovit in daljnosežen, upoštevajoč
tudi potrebe prihodnjih generacij, spoštovanje ekosistemov ter vedno večjo pravičnost
v preporazdelitvi po ekonomskem padcu tistih dejavnosti, ki z vodo ustvarjajo dobiček.
Učinkovito
upravljanje vodnih virov pomaga tudi pri kljubovanju prehrambeni krizi, čeprav je
le-to sicer trenutno zasenčila ekonomsko-finančna kriza. Prav družbeni nauk Cerkve
je po škofovih besedah tisti, ki nas spominja, da vprašanja vode ne moremo obravnavati
in razrešiti ločeno, ampak ga je potrebno povezati videti tudi v luči drugih družbenih,
ekonomskih in ekoloških tematik. Tako mora biti nujno povezano tudi z vprašanjem lakote,
podhranjenosti, ekonomije, energije ter okolja v širšem pomenu besede. Nadalje pa
je ključna povezava tudi s proizvodnjo in industrijo, s higieno, s kmetijstvom, z
urbanizacijo ter z naravnimi katastrofami. Vse to so vprašanja, ki so medsebojno zelo
prepletena in jih je zato potrebno soočati skupaj, v luči resničnega razvoja v celoti.
V
nadaljevanju je škof Toso poudaril, da ob tem ne moremo mimo temeljnih načel družbenega
nauka Cerkve, ki so sledeča: splošni namen dobrin, načelo subsidiarnosti in skupnega
dobrega ter načelo solidarnosti. Vode tako ni mogoče obravnavati s trgovskega vidika,
saj je Božji dar ter je bistvena za človekov obstoj. Zato ni kakršnokoli blago in
je nujno potrebno upoštevati njeno javno vrednost.
Vse to so razlogi, je dodal
msgr. Toso, da si moramo prav vsi – tako posamezniki kot tudi družine, organizacije
civilne družbe, podjetja, raziskovalci, akademiki, uprave in različne organizacije
– prizadevati za uporabo vode na tak način, da bo v službi skupnega dobrega za celotno
človeško družino.