Južna Koreja pričakuje papeža Frančiška: Nekdo, ki ima vsakogar za brata
JUŽNA KOREJA (sobota, 9. avgust 2014, RV) – Do začetka tretjega mednarodnega
apostolskega potovanja manjkajo samo še štirje dnevi. Južna Koreja prihod papeža Frančiška
že nestrpno pričakuje. Kot pravi msgr. Peter U-ill Kang, predsednik Korejske
škofovske konference, je vzdušje pričakovanja zaznamovano predvsem z upanjem, da bo
njegov obisk »ponovno spodbudil proces sprave med Severno in Južno Korejo«.
Razdeljenost
države je še vedno odprta rana naroda, ki se doživlja kot en sam narod, z istim jezikom
in skupno kulturo. Po škofovih besedah trenutna situacija v Severni Koreji ne more
več dolgo trajati. Do sprememb bo prišlo »od znotraj« in že se kažejo »posamična,
toda pomembna znamenja upora proti režimu«. Ta upor ni politične narave,
ampak je posledica težkih življenjskih pogojev v državi. Lakota, kot je prepričan
msgr. Kang, je »močnejši motor upora kot pa ideala demokracije in pravice«.
Obisk
papeža Frančiška bo nedvomno močno zaznamoval tudi življenje Cerkve v Južni Koreji.
V zadnjem času se pojavljajo razprave, v katerih korejski duhovniki zavzemajo bodisi
»progresistična« ali »konzervativna« stališča. Pri tem ne gre toliko
za vprašanja glede nauka, kolikor za različne poglede na vlogo Cerkve. Kot razlaga
korejski škof, prvi pogled želi njeno večjo prisotnost pri socialnih temah, drugi
pa meni, da to ni njena naloga. V tem okviru bi papežev obisk dolgoročno lahko postal
priložnost za ponovno vzpostavitev prizadevanja na področju družbene neenakosti in
krivice, zaradi katerih trpijo zlasti mladi. Le-to pa bi se moralo zgoditi v luči
družbenega nauka Cerkve, katerega verniki ne poznajo dovolj dobro.
Navsezadnje
se na prihod papeža Frančiška prav posebej pripravljajo predvsem mladi. O tem pričuje
salezijanka Ausilia Chang. Od svetega očeta pričakujejo klic k večji zavzetosti
v Cerkvi, ki pa naj bi bila s svoje strani bolj pozorna na njihova upanja. Papeževo
srečanje z mladimi Azijci je po redovničinem mnenju zato bistvenega pomena. Njegova
navzočnost v državi, ki je ideološko razdeljena, bo obenem »pričevanje«. Ta
vidik na programu poudarja maša za mir in spravo. S tem bo papež pokazal, da razdeljenost
nima smisla, da je sprava nujna in pa, da je zato potrebno spreobrnjenje, tako politikov
kot prebivalstva.
Papež Frančišek je na azijski celini tako težko pričakovan,
kot pravi sestra Ausilia, ker je dobro poznan in cenjen tudi med nekatoličani zaradi
svoje preprostosti: »Kot nekdo, ki resnično ljubi in želi drugemu dobro. Nekdo,
ki ima vsakogar za brata.« Njegov obisk ima tudi »močan apostolski pomen«.
In sicer v smislu, da je potrebno iti po celem svetu vse do skrajnih meja zemlje.
Te skrajnosti, katerim se približuje papež Frančišek, pa niso samo geografske. Njegov
obisk na skrajnem Vzhodu je »dokaz njegove ljubezni, njegovega približevanja oddaljenim«.