Papež udeležencem prvega kongresa Latinske Amerike o družinski pastorali: Družina
je središče ljubezni
VATIKAN (četrtek, 7. avgust 2014, RV) – V Panami trenutno poteka prvi kongres
Latinske Amerike, posvečen družinski pastorali. Tema je: Družina in družbeni razvoj
za polno življenje in misijonarsko občestvo. Srečanje, ki se je začelo 4. in se
bo sklenilo 9. avgusta, je spodbudil Svet škofovskih konferenc Latinske Amerike (Celam).
Preko sporočila je udeležence dogodka nagovoril tudi papež Frančišek.
»Kaj
je družina?« S tem vprašanjem se njegovo sporočilo začenja. »Onstran njenih
najbolj mučnih problemov in najnujnejših potreb je družina 'središče ljubezni', kjer
vlada zakon spoštovanja in občestva, zmožen, da vzdrži napade manipulacije in nadvlade
posvetnih 'središč oblasti'. Ob domačem ognjišču se oseba na naraven in harmoničen
način vključi v neko človeško skupino, s tem da preseže napačno nasprotnost med posameznikom
in družbo. V naročju družine nihče ni zavržen: tako starostnik kot otrok sta sprejeta.
Kultura srečanja in dialoga, odprtost za solidarnost in za transcendenco imata v njej
svojo zibelko.«
Družina predstavlja veliko »družbeno bogastvo«,
je zapisal Benedikt XVI. v okrožnici Ljubezen v resnici (Caritas in veritate).
Na podlagi teh besed je papež Frančišek izpostavil »trdnost in rodovitnost«,
ki sta dva primarna prispevka družine. Znotraj družinskega jedra se nauči živeti odnose,
utemeljene na zvesti ljubezni vse do smrti. In le kadar ti odnosi oblikujejo osnovno
tkivo človeške družbe, je le-ta skladna in trdna. Ni mogoče biti del nekega naroda,
čutiti se blizu ali upoštevati tiste, ki so bolj oddaljeni in nesrečni, če v srcu
osebe ni teh osnovnih odnosov, saj ti človeku dajejo varnost, da se lahko odpre drugim.
Rodovitna pa je družinska ljubezen, kot je nadaljeval papež, ker širi obzorje bivanja,
poraja nov svet, ko navkljub obupovanju in porazom pomaga verjeti, da je mogoče sobivanje,
utemeljeno na spoštovanju in zaupanju. Družina v nasprotju z materialističnim pogledom
na svet »človeka ne omejuje z jalovim utilitarizmom, temveč usmerja
njegove najgloblje želje«.
Navsezadnje pa zahvaljujoč temeljni izkušnji
družinske ljubezni človek raste tudi v odprtosti za Boga kot Očeta. Zato družina ni
samo »objekt evangelizacije«, ampak je istočasno »zastopnica evangelizacije«.
V njej odseva podoba Boga, ki je v svoji najgloblji skrivnosti sam družina. Na ta
način omogoča, da se v človeški ljubezni kažeta znamenje in navzočnost Božje ljubezni.
Papež Frančišek je na koncu sporočila udeležencem kongresa o družinski pastorali spomnil
še na dejstvo, da družinska ljubezen oplemeniti vse, kar človek naredi. Zato je pomembno
spodbujati družine, da gojijo zdrave odnose med lastnimi člani, da si znajo reči »oprosti«,
»hvala« in »prosim«, ter da se na Boga obračajo z nazivom »Oče«.