JUŽNA KOREJA (sobota, 2. avgust 2014, RV) – V Korejo so Božjo besedo prinesli
prav mladi. V zadnjih letih je njihovo sodelovanje v življenju posameznih župnij v
Južni Koreji začelo upadati. Le majhno je število tistih mladih, ki redno animirajo
posebne pastoralne dejavnosti. Med temi so nedeljska šola, katere se udeležujejo učenci
in dijaki, ter pobude kot so Marijina legija, Katoliško svetopisemsko gibanje, ali
tiste, ki potekajo v okviru Družbe sv. Vincencija Pavelskega in molitvenih skupin.
Majhno
število sodelujočih v župnijskem življenju pa ne pomeni, da mladi v Južni Koreji ne
gojijo zanimanja za katoliško Cerkev. Vsako leto je več tistih, ki se udeležijo duhovnih
vaj, katere organizira Katoliško svetopisemsko gibanje. Študentje v velikem številu
sodelujejo tudi pri pobudah Združenja katoliških študentov, nekateri se odločajo za
izkušnje zorenja znotraj verskih redov. Obstajajo molitveni vikendi. Zanimanje za
Cerkev je opazno tudi med mladimi vojaki. Kar dvajset odstotkov vsega uniformiranega
prebivalstva je katoličanov.
Največje težave za mlade v Južni Koreji sicer
izhajajo iz togega izobraževalnega sistema. Vse do končane višje srednje šole so podvrženi
takšnemu nadzoru, ki jim ne omogoča prostora za premišljevanje o svojem bivanju in
o smislu življenja. Šele ko pridejo na univerzo, dosežejo več svobode. A običajno
ostanejo brez nekoga, ki bi jih vodil med nenehnim dotekanjem podatkov in sporočil,
ki prej zmedejo kot usmerjajo.
Med tistimi, ki se gibljejo na župnijah, tudi
največkrat ni brezposelnih, saj se le-ti sramujejo svojega položaja. Prav tako ni
tistih, ki so preveč zaposleni, ker namreč nimajo časa. Sodeč po nedavni raziskavi
velika večina mladih, ki prihaja k maši, to naredi z razlogom, da bi »našli vsaj malo
miru«. Torej glavna razloga za njihovo navzočnost nista Božja Beseda ali krščansko
sporočilo. Tako pa Sveto pismo zanje ni toliko nauk, ampak bolj neka vrsta mnenja
oziroma šola mišljenja.