Duhovne misli cerkvenih očetov in Benedikta XVI. za 18. nedeljo med letom

Mt 14,13-21
Ko je Jezus to slišal (o obglavljenju Janeza Krstnika), se je v čolnu umaknil od tam v samoten kraj, sam zase. Množice pa so to izvedele in šle iz mest peš za njim. Ko je izstopil, je zagledal veliko množico. Zasmilili so se mu in ozdravil je njihove bolnike.

Ko pa se je zvečerilo, so stopili k njemu učenci in rekli: »Samoten je ta kraj in ura je že pozna; odpústi množice, da gredo v vasi in si kupijo hrano.« Jezus pa jim je rekel: »Ni jim treba oditi. Vi jim dajte jesti!« Rekli so mu: »Tu nimamo drugega kot pet hlebov in dve ribi.« Dejal jim je: »Prinesite mi jih sem!« In velel je ljudem, naj sedejo po travi, vzel tistih pet hlebov in dve ribi, se ozrl v nebo, jih blagoslovil, razlomil hlebe in jih dal učencem, učenci pa množicam. Vsi so jedli in se nasitili ter pobrali koščke, ki so ostali, dvanajst polnih košev. Teh pa, ki so jedli, je bilo okrog pet tisoč mož, brez žená in otrok.

Razlaga cerkvenih očetov
Sveti Hieronim pravi: »Ko je Jezus izvedel za Janezovo smrt, se je umaknil v samotni kraj in sicer ne zato, ker bi se bal smrti, temveč, da bi svojim sovražnikom preprečil še en umor in pa da bi se njegova smrt zgodila na Veliko noč.« K temu sv. Janez Krizostom dodaja: »Jezus se je umaknil tudi zato, ker ni hotel, da bi se že razkrilo, kdor v resnici je.« Sv. Hilarij iz Poitiersa pravi, da je pet hlebov in dve ribi »pet knjig Postave ter Preroki in Janez«. Sv. Janez Krizostom o Jezusovih učencih pravi, »da še niso bili prebujeni, ker razmišljajo tako, kot da bi pred sabo imeli navadnega človeka.« Evzebij iz Emese pa pravi, da je »ta, ki je tukaj, tudi v samotnem kraju pripravljen nasititi svet.« Sveti Hieronim nadaljuje: »Jezus se je ozrl v nebo, da bi jih poučil, naj bo v ta kraj zazrt njihov pogled. Zatem je razlomil kruh. Če ne bi bil kruh razlomljen, ne bi bili sposobni nasititi velike množice mož, žena in otrok.« Sveti Maksim Spoznavalec pravi, da je Božja Beseda 'imela za vredno, iz ljubezni do nas, postati meso, izhajati iz nas in biti kot mi, razen v grehu, ter nas poučevati z nam primernimi besedami in zgledi' (Ambiguum 33: PG 91, 1285 C).

Misli Benedikta XVI.
»Evangelij današnje nedelje opisuje čudež pomnožitve kruha, ki ga je Jezus storil za veliko množico, ki je hodila za njim, da bi ga poslušala ter da bi jih ozdravil različnih bolezni (prim. Mt 14,14). Čudež je namreč v bratski razdelitvi teh nekaj hlebov, ki jih po Božji moči ni samo dovolj za vse, temveč jih celo ostane za dvanajst košar. Gospod je spodbudil učence, da so oni razdelili kruh med množico. Na ta način jih je poučeval in pripravljal na bodoče apostolsko poslanstvo, saj bodo morali ponesti vsem hrano Božje Besede in zakramentov.

V tem čudežnem znamenju se je prepletalo Božje učlovečenje in zveličavno delovanje. Jezus je namreč stopil 'dol' iz čolna, da bi se srečal z ljudmi (prim Mt 14,14). V tem dogodku nam je Gospod zgovorno pokazal svoje sočutje do ljudi. Kristus je pozoren na materialno potrebo, vendar nam želi darovati še več, saj ima človek vedno lakoto po več, potrebuje še več. V Kristusovem kruhu je navzoča Božja ljubezen. V srečanju z Njim se nasitimo, če tako rečemo, z istim živim Bogom. V resnici jemo 'kruh iz nebes'. Dragi prijatelji, 'v evharistiji nas Jezus nareja za pričevalce Božjega sočutja do vsakega brata in sestre. Tako se ob skrivnosti evharistije rojeva služba ljubezni do bližnjega' (CD 115,88).

Audio: