VATIKAN (petek, 1. avgust 2014, RV) – Da bi begunce, ki so bili zaradi
nasilja prisiljeni zapustiti svoje domove, velikodušno sprejeli in zaščitili njihove
pravice. Tako se glasi splošni molitveni namen za mesec avgust. V tujcu srečamo
Boga; odpreti vrata tujcu pomeni sprejeti Jezusa. Kljub mnogim primerom velikodušnega
odnosa do beguncev in tudi izkazanega gostoljubja, pa na splošno velja, da je večina
ljudi iskalcem azila nenaklonjena. V njih mnogi vidijo nezaželene tekmece v borbi
za delovna mesta, zemljo in družbene dobrine ali celo kot kriminalce, ki ogrožajo
javno varnost. Številne države se leta in leta trudijo čim bolj zapreti meje pred
nedobrodošlimi priseljenci. Posledice trpijo možje, žene in otroci, ki se morajo zato
vrniti v dežele, kjer jim grozi lakota, nasilje in kratenje osnovnih človekovih pravic.
Mnogi končajo v težkih razmerah begunskih taborišč. Gostoljubje je pristna, globoko
zasidrana človeška in krščanska vrednota, s katero nekomu priznamo pravice - ne zato,
ker je član moje družine, rase, vere ali mojega naroda, temveč preprosto zato, ker
je človeško bitje, vredno da ga sprejmem in spoštujem. V vseh največjih veroizpovedih
gostoljubje velja za eno od osrednjih vrednot, ki posameznika potrjuje v njegovi individualnosti
in osebnem dostojanstvu. Gostoljubje ne pomeni iti tja, kjer so begunci in jim tam
pomagati, temveč pomeni predvsem dovoliti jim, da pridejo k nam, da so sprejeti ne
kot številke, temveč kot ljudje. V tem je izziv za posameznika, pa tudi za vso družbo.
Avgusta
smo povabljeni tudi k molitvi za to, da bi kristjani v Oceaniji z veseljem oznanjali
vero vsem ljudem svojega kontinenta.Tako se glasi papežev molitveni namen
za evangelizacijo.Vsaka krščanska skupnost je poklicana k temu, da gleda tudi
onkraj lastnih krajevnih interesov in problemov, ki jo neposredno zadevajo, ter sega
navzven do drugih ljudi. Ne sme se zapirati v svoje meje in se ograjevati pred stvarnostjo
v širšem okolju. Vsak član Cerkve je poklican k misijonskemu delu, poklican torej,
da je občutljiv za družbene krivice in duhovno lakoto v svetu. Vera je dar, je pa
tudi naloga. V Oceanijo so prvi misijonarji prinesli vero že v 16. stoletju. Na mnogih
otokih so ljudje sprejeli veselo oznanilo, vendar pa je potreba po evangelizaciji
tudi danes še vedno velika. Tradicionalne vrednote namreč ogrožata vpliv sekularizirane
zahodne družbe ter naraščajoče število priseljencev iz azijskih držav. Otočani se
soočajo z izzivom, kako ostati zasidrani v veri in ohraniti krščanske vrednote, obenem
pa biti odprti za vse dobro, ki ga prinaša nov čas in priseljenci iz drugih kulturnih
okolij. Kristjani imajo v tej situaciji pomembno nalogo, da s svojim življenjem veselo
oznanjajo vero vsem ljudem.
Posebni slovenski molitveni namen pa nas avgusta
vabi, da bi praznovanje Marijinega vnebovzetja povečalo v nas spoštovanje
ženskosti in materinstva.