Papež Frančišek za argentinski časopis El Clarin o umirjenosti življenja
VATIKAN (torek, 29. julij 2014, RV) – Argentinski časopis El Clarin je v tedenski
prilogi Viva objavil intervju s papežem Frančiškom. Dotika se različnih tem: od spominov
na otroštvo do imigracije in življenjskega smisla. »Živi in pusti živeti,«
odgovori papež Frančišek na vprašanje o skrivnosti za srečno življenje, mnogokrat
povezano s konkretnimi zemeljskimi stvarmi: zdravjem, ljubeznijo, denarjem, oblastjo.
Tudi ta intervju kaže podobo človeka, ki je postal papež, in ki ima srce vedno na
stežaj odprto za ljudi, za njihovo trpljenje in njihovo upanje. Med spomini na otroštvo,
papež spregovori o perici, ki je prihajala pomagat njegovi mami. Kot odrasel duhovnik
jo je Bergoglio spremljal v trenutku smrti. Preden je umrla, mu je pustila svetinjico,
ki jo papež Frančišek še vedno poljubi vsak večer preden zaspi in vsako jutro, ko
se prebudi. Umrla je srečna, z nasmehom na ustnicah in dostojanstvom osebe, ki je
delala, pravi o njej Frančišek z iskrenim občudovanjem, ki ga vedno goji do ponižnih
ljudi.
Od majhnega sveta domače hiše se pogovor usmeri na velik svet mednarodne
skupnosti, ki pa pogosto ostaja mala v velikodušnosti do stisk tistih, ki milijo roko
in iščejo gostoljubnost. Evropa se boji, pripomni papež, ko govori o imigraciji in
obenem pohvali Švedsko, ki je kljub temu, da ima manj kot deset milijonov prebivalcev,
v zadnjih letih sprejela osemsto tisoč imigrantov. Pogovor se dotakne tudi izkoriščanja
Božjih darov, do česar prihaja po vsem svetu zaradi brezbrižnosti ali določenih interesov.
»Ko se na primer želi narediti nek rudniški izkop, ker se bo tako pridobilo več
kot pa z drugim načinom, ni pomembno, da se bo obenem onesnažilo vodo. In tako se
nadaljuje z onesnaževanjem narave.« Po papeževem prepričanju se ne zastavi vprašanja:
»Ali človeštvo s to nerazsodno in tiransko rabo narave ne dela samomora?«
Frančiškov
odgovor na vprašanje, kako se vidi kot morebitni Nobelov nagrajenec, ne preseneti.
Iskreno pravi, da na kaj takega nikoli ni pomislil, ter doda, da mu je tuje iskanje
nagrad in doktoratov. Sebe opiše s pomočjo pripovedi argentinskega pisatelja Ricarda
Guiraldesa, ki je izšla pod naslovom Don Segundo Sombra. Glavni lik se ozre na svoje
življenje in pravi, da je kot mladenič bil »silovita skala, ki je vse vzdržala«;
kot odrasel mož je bil kot »reka, ki teče naprej«; v starosti je še vedno bil
v gibanju, a s počasnim tokom. Papež Frančišek izpostavi izraz »miren«:
»Zmožnost gibati se z dobrohotnostjo in ponižnostjo; umirjenost življenja.«