Francigena, Santiago de Compostela, pot sv. Frančiška: Vedno več romarjev na romarskih
poteh
RIM (torek, 29. julij 2014, RV) – Romarske poti Francigena, Santiago de Compostela,
pot sv. Frančiška Asiškega so vsako leto bolj obiskane. Naštete so le nekatere izmed
mnogih romarskih poti, ki jih zlasti v poletnem času izbere na tisoče oseb vseh starosti,
željnih posebne izkušnje romanja. Njihova zgodovina je povezana z zgodovino Evrope.
So izraz »krščanstva na poti«. Predstavljajo »duhovne izkušnje« in »priložnosti
za poglobitev poznavanja stare celine«. So poti, ki pomagajo razumeti korenine
moderne Evrope.
Romarsko pot Francigeno je leta 1994 Evropski svet prištel
med kulturne poti naše celine. Izvirno le-ta zaobjema več cest, ki so iz osrednje
Evrope in zlasti iz Francije v srednjem veku vodile v Rim. Ta je bil v tistem času
namreč eden izmed treh glavnih romarskih ciljev, poleg Svete dežele in Santiaga de
Compostele. To so bili tako imenovani peregrinationes maiores. Danes je pot
Francigena najbolje urejena v severnoitalijanskem predelu, ki poteka od meje med Švico
in Italijo (Gran San Bernardo) do Rima. Dolga je okoli tisoč kilometrov in je razdeljena
na štiriinštirideset etap. Manj znan je južni del poti, ki Rim povezuje s Sveto deželo.
Tam naj bi v starih časih hodili romarji, ki so romanje v Rim nadaljevali s potjo
do Jeruzalema.
Druga, verjetno najbolj znana romarska pot v modernem času je
Jakobova pot, ki preko Francije in Španije vodi v Santiago de Compostela. V tem kraju
oziroma v tamkajšnji katedrali naj bi se namreč nahajal grob apostola Jakoba. Romanje
lahko poteka po več znanih in urejenih poteh, ki prav tako od leta 1987 dalje spadajo
med evropske kulturne poti, Unesco pa jih je razglasil tudi za svetovno kulturno dediščino.
Jakobovo pot prehodi vsako leto znatno večje število romarjev. Leta 1990 jih je bilo
okoli pet tisoč, leta 2013 približno 215 tisoč. Že zgolj te naraščajoče številke razodevajo,
kako Santiago de Compostela postaja eden najbolj priljubljenih ciljev mednarodnega
verskega turizma.
V Italiji pa med verniki vedno več zanimanja vzbuja tudi
pot sv. Frančiška Asiškega. Za razliko od drugih dveh le-ta ne predstavlja resničnih
cest, po katerih bi romarji hodili že v starih časih. Gre za pot, ki med seboj povezuje
nekatere kraje, ki so bili priče življenju in pridiganju asiškega svetnika. Cilj je
mesto Assisi. Izhodiščni točki pa sta svetišče na gori La Verna na severu ali na jugu
svetišča v dolini, imenovani Valle santa reatina. V obeh smereh pot ponuja več različic,
na katerih je mogoče obiskati pomembne kraje, povezane s svetnikom. Del romanja pa
je tudi 'Frančiškova steza', ki se navdihuje pri poti, ki jo je le-ta v smeri nasproti
mestu Gubbio dejansko prehodil leta 1206, po tem, ko se je odrekel vsem zemeljskim
dobrinam.