S. Mary Melone - prva ženska na čelu papeške univerze
VATIKAN (nedelja, 27. julij 2014, RV) – Kongregacija za katoliško vzgojo je
imenovala s. Mary Melone za rektorico papeške univerze Antonianum. S. Mary
je tako postala prva ženska, ki je zasedla vodilno mesto na neki papeški rimski univerzi.
Pripada inštitutu Frančiškanske sestre Angeline. Doktorirala je iz dogmatične teologije
in zadnja leta bila dekanica teološke fakultete na Antonianumu. O spremembah znotraj
akademske skupnosti, ki je pretežno moška, je spregovorila za Radio Vatikan. Svoje
imenovanje je opredelila kot »znamenje sprememb« ter nakazala dva vidika: najprej,
da je do imenovanja prišlo na podlagi akademskih kriterijev. Kot drugo pa je izpostavila,
da je to, da je neka ženska, neka redovnica, prvič postavljena za vodjo papeške univerze,
povezano z dejstvom, da so ženske začele vstopati v teologijo in torej opravljati
tudi doktorate šele po drugem vatikanskem koncilu, na področju poučevanja pa so se
začele pojavljati v pokoncilskih letih. »Univerze dodeljujejo te vrste funkcij
samo rednim profesorjem, redovnice ali ženske pa vedno ne morejo pristopiti k tej
vrsti univerzitetne kariere,« je zatrdila s. Mary.
Na vprašanje, ali je
v zadnjih letih mogoče opaziti večje sprejemanje študentk, odgovarja, da je vstop
na področje profesionalnega poučevanja nekoliko drugačen za redovnice, saj ženske
ustanove nimajo univerz, ki bi pripadale redovom ali kongregacijam. Po njenem prepričanju
pa je v zadnjih letih opazna večja občutljivost glede žensk, ki se posvečajo študiju
teologije. Prav tako je povečana pozornost s strani ustanov, da tudi redovnicam dovolijo
posvetiti se stabilni profesorski karieri. »Zagotovo obstaja večja odprtost, priznanje
vloge ženske,« je dodala.
Glede poglobitve teologije ženske, o čemer govori
tudi papež Frančišek, s. Mary pravi, da se po njenem mnenju »ženska lahko posveti
vsakemu področju teologije na način, ki je lasten ženski«. Navede svoj lastni
primer: dela v okolju, ki je zaznamovano s pretežno moškim načinom mišljenja. A »ženska
k razmišljanju o razodetju, skrivnosti Boga, pristopa s svojo rahločutnostjo«.
Tudi na področje morale lahko ženska prinese nekaj svoje ženske rahločutnosti, pri
čemer s. Mary našteva antropološko moralo, vprašanja glede življenja, spoštovanje
življenja pred rojstvom. Tudi področje dogmatike, kot je na primer skrivnost učlovečenja,
se obogati v trenutku, ko se ob moški pristop postavi tudi ženski.
Nadaljuje,
da nekateri teologi sicer mislijo, da obstaja »ženska teologija«, pri čemer
s pridevnikom »ženski« hočejo poudariti, da je teologija kot taka, brez pridevnikov,
»moška«. Doda, da je zato nekoliko previdna glede takšnih kategorij, saj po
njenem prepričanju teologija brez pridevnikov pomeni premišljevanje o skrivnosti Boga,
ki se razodeva, in to lahko počneta tako moški kot ženska. »Vidim, da je na področju
današnjega raziskovanja navzoča postopna tendenca k prispevku žensk, k razpravam,
ki jih objavljajo mnoge teologinje, ki so tudi vedno pogosteje citirane. Citiranje
besedil je najbolj otipljivo znamenje, da postaja priznan prispevek tudi s strani
ženskega mišljenja,« je še zatrdila s. Mary Melone.