VATIKAN (petek, 18. julij 2014, RV) – Napredek človeštva je ponovno zarisal
svetovno ekonomijo tako, da jo je naredil vse bolj medsebojno povezano, a hkrati vse
bolj neenako. Iz te trditve izhaja zaključna izjava udeležencev delovnega seminarja,
ki sta ga organizirali Papeška akademija znanosti in Papeška akademija za družbene
znanosti. Le-ta je potekal maja v Vatikanu, dokument pa je bil v celoti objavljen
pretekli konec tedna, ko je prav tako v Vatikanu Papeški svet za pravičnost in mir
pripravil delavnico na temo ekonomije vključevanja. Očitna je bila usklajenost tematike,
obravnavane na dveh ločenih dogodkih. Oba sta se jasno navdihovala v poglobljenem
premisleku ob apostolski spodbudi Veselje evangelija. Tu je papež Frančišek kritične
besede namenil dvema pojavoma, ki ju je sam opredelil kot »globalizacijo ravnodušnosti«
in »ekonomijo izključevanja«.
Omenjeni dokument med drugim opozarja
na nesprejemljivo razliko med bogatimi in revnimi. Slednji še vedno nimajo dostopa
do večjega dela napredka. Besedilo navaja primer, da petdeset odstotkov energije uporablja
le skromna milijarda oseb, medtem ko je negativen vpliv na okolje prizadel tri milijarde
oseb, katerim med drugim ni omogočen dostop do energije. Še eno opozorilo, ki ga vsebuje
dokument, zadeva degradacijo okolja, katero povzroča masovna uporaba fosilnih goriv
in posledično pretresanje podnebja. Tudi pri tem najtežje posledice prenašajo revni,
četudi je njihova vloga v procesu degradacije majhna. Nadalje dokument poudarja, da
današnje izkoriščanje zemlje nima primerjave v zgodovini. Vseeno prehrambna negotovost
še vedno predstavlja grožnjo. V tem trenutku po ocenah na svetu zaradi kronične lakote
trpi ena milijarda oseb. Temu številu je potrebno prišteti še nadaljnjo milijardo
posameznikov, ki pa trpijo zaradi tako imenovane »skrite lakote«. Ta je posledica
pomanjkanja mikrohranilnih snovi. Po drugi strani se eno tretjino proizvedene hrane
vrže stran.
Odnos med človeštvom in naravo bi moral biti voden preko dejanj
kolektivnega sodelovanja na vseh ravneh. Znotraj tega ostaja največji izziv premagovanje
ovir, kot so neenakost, krivice, korupcija in trgovina z ljudmi. Zaključna izjava
se sklepa v znamenju upanja. Izraža namreč željo, da bi glede teh tem vsa verstva
in vsi posamezniki dobre volje lahko dosegli soglasje. Kajti svet, ki bi bil bolj
zdrav, varnejši in pravičnejši je mogoč.