Kardinal Parolin na seminarju o migraciji: Prehod iz kulture zaprtosti v kulturo sprejema in srečanja

MEHIKA (torek, 15. julij 2014, RV) – V mehiški prestolnici Ciudád de México je včeraj in danes na programu seminar, posvečen vprašanju migracijskih tokov iz Latinske Amerike v smeri ZDA. Dogodek sta organizirala mehiško ministrstvo za zunanje zadeve in njihovo veleposlaništvo pri Svetem sedežu. Udeležujeta se ga med drugimi vatikanski državni tajnik, kardinal Pietro Parolin, in kancler Papeške akademije za družbene znanosti, msgr. Marcelo Sánchez Sorondo. Njuna prisotnost na seminarju je pomenljiva, ker je tema povezana z aktualno humanitarno krizo, v katero je vključenih na tisoče otrok in mladoletnikov, ki se na pot proti ZDA podajo sami. Vprašanje zadeva vse države Srednje Amerike, pa tudi katoliško Cerkev. Ta namreč upravlja veliko večino ustanov, ki v Mehiki sprejemajo migrante. Vatikanskega državnega tajnika je na seminar povabil mehiški predsednik Enrique Peña Nieto med nedavnim uradnim obiskom v Vatikanu.

Rešitev migracijskega problema obstaja v globokem »kulturnem in družbenem spreobrnjenju«, ki omogoča prehod iz »kulture zaprtosti« v »kulturo sprejema in srečanja«. Tako se je glasil poudarek kardinala Parolina v njegovem uvodnem govoru na seminarju včeraj. Spodbujanje človekovih pravic ni za nobeno napredno demokratično družbo lahka naloga. Tudi mehiškemu narodu v zadnjih stoletjih ni bilo lahko. Kljub temu je Mehika pred kratkim storila »pomembne korake«. Nenehno prizadevanje za enako dostojanstvo vseh je omogočilo, da se je izboljšalo »aktualno mehiško zakonodajno področje«. Kardinal Parolin se je nato zaustavil ob središčni vlogi krščanstva v prepoznavanju dostojanstva in enakosti med vsemi človeškimi osebami, ustvarjenimi po podobi Boga.

Edini povsem veljaven kriterij za ocenjevanje, če neka politična skupnost izpolnjuje svojo poklicanost v službi skupnega dobrega, je »kakovost njenega služenja osebam«, zlasti »najbolj ubogim in najšibkejšim«. Na tem mestu je vatikanski državni tajnik prešel k bistvu vprašanja migracij. Spomnil je na poslanico papeža Frančiška za svetovni dan migrantov in beguncev. Tam je zapisano, da »sodobni selitveni tokovi predstavljajo največja gibanja posameznikov« v zgodovini. Družbe, ki si prizadevajo za integracijo migrantov, tako posredujejo nedvoumno sporočilo o trdnosti. »Zato vas vabim,« je nadaljeval kardinal, »k izzivu pravičnejše in bolj solidarne družbe, ki priznava vrednost človeške mobilnosti« in ki se ne zapre sama vase, ampak je pripravljena sprejeti: »Prihodnost lahko spremenimo, če smo zmožni služiti konkretnim osebam, tistim, s katerimi smo v stiku vsak dan.«

Cerkev v Mehiki je razvila številne konkretne iniciative na področju gostoljubnega sprejemanja migrantov. Kadar neka država v okvirih zdrave laičnosti vzpostavi pravna sredstva za zaščito Cerkve in spodbuja njeno družbeno delovanje v prid skupnega dobrega, po Parolinovih besedah zagotovi ključni element za napredek. To je »zaupanje«.

Pojava migracij ni mogoče razrešiti z zgolj zakonodajnimi sredstvi, četudi dobrimi, in še manj samo z varnostnimi silami. Potrebno je »kulturno in družbeno spreobrnjenje«. Le-to omogoči prehod iz »kulture zaprtosti« v »kulturo sprejema in srečanja«. Pri tem pa je nepogrešljivo sodelovanje med osebami, ustanovami civilne družbe, institucijami in državami. V tem okviru, kot je poudaril kardinal Parolin, je Cerkev vedno bila in bo »zvesta sodelavka«.

Audio: