VATIKAN (sobota, 12. julij 2014, RV) – Svetovna turistična organizacija vsako
leto obhaja 27. september kot svetovni dan turizma. Datum je mejnik med zaključkom
glavne turistične sezone na severni polobli in začetkom glavnega turističnega letnega
obdobja na južni polobli. Letos se bo svetovni dan turizma odvijal na temo »Turizem
in razvoj skupnosti«. Papeški svet za migrante je ob letošnjem svetovnem dnevu
turizma izdal posebno sporočilo, katerega vsebino na kratko povzemamo v nadaljevanju
prispevka.
Izraz »razvoj skupnosti« spada tudi v koncept družbenega
nauka Cerkve. Papež Pavel VI. je v okrožnici »Populorum progressio« zapisal,
da »razvoja ni mogoče omejiti zgolj na gospodarsko rast. Da bi bil verodostojen,
mora biti celovit, kar pomeni, da mora spodbujati dobro vsakega človeka in celotnega
človeštva.« K temu razvoju turizem lahko prispeva veliko in na raznih področjih,
tako na gospodarskem kot na socialnem, okoljevarstvenem in kulturnem.
Zavedamo
se, da je, kot pravi papež Frančišek, »dostojanstvo človeka povezano
z delom,« in da moramo reševati problem brezposelnosti »z orodji ustvarjalnosti
in solidarnosti.« V skladu s tem se zdi, da je turizem sektor, v katerem lahko
delujemo z največjo možno ustvarjalnostjo. Obenem lahko koristi najbolj prikrajšanim
skupinam, ki vključujejo ženske, mlade in nekatere etnične manjšine.
Koristi
turizma za »razvoj skupnosti« seveda ni mogoče zoževati zgolj na ekonomski
vidik, saj obstajajo tudi druge dimenzije enakega ali večjega pomena. Med temi so
kulturna obogatitev, možnost človeškega srečanja, gradnja »relacijskih dobrin«,
krepitev družbene strukture in izboljšanje socialnih razmer v skupnosti, spodbuda
za gospodarsko rast in družbeni razvoj ter usposabljanje mladih na delovnem mestu,
če naštejemo le nekatere.
Glavni lik turističnega razvoja je lokalna skupnost,
ki deluje z aktivno prisotnostjo socialnih partnerjev in drugih ustanov. Turistična
destinacija ni le lepa pokrajina in udobna infrastruktura, temveč kraj in ljudje s
svojo kulturo. Lokalnim prebivalcem mora biti omogočeno, da pokažejo svojo umetnost,
tradicijo, zgodovino, moralne in duhovne vrednote ter vero.
Cerkev v različnih
delih sveta priznava potencial turistične dejavnosti ter odpira preproste in učinkovite
pobude za njen razvoj. Župnije na turističnih območjih sprejemajo obiskovalce z željo,
naj jim »dopust koristi tudi za človeško in duhovno rast.« Prizadevajo si za
razvoj »pastoralne prijaznosti«. Cerkev v okviru oznanjevanja evangelija ne
odreka svojega sodelovanja pri gradnji socialno-ekonomskega, kulturnega in duhovnega
razvoja lokalne skupnosti.