Predsednik Karitas Internationalis: Priseljenci so za državo vir moči

WASHINGTON (četrtek, 10. julij 2014, RV) – Ameriška škofovska konferenca, Karitas in Katoliška mreža za migracije so 7. julija v Washingtonu začele z redno Narodno konferenco o migracijah. Na njej je med prvimi spregovoril predsednik organizacije Karitas Internationalis, kardinal Oscar Rodriguez Maradiaga, sicer nadškof v mestu Tegucigalpa v državi Honduras v Srednji Ameriki. V svojem govoru je osvetlil pojav migracij s pozitivnega zornega kota in v raznih razmerah, ki so del našega vsakdanjika.

Poslušalce je presenetil s podatkom, da dve tretjini igralcev na svetovnem nogometnem prvenstvu spadata v kategorijo priseljencev. «Ta podatek me je presenetil, ne le zaradi števila samega, ampak tudi zato, ker so končno o priseljencih povedali nekaj pozitivnega,» se je glasil kardinalov komentar. A že v evangelijih beremo, da so bili Jezus in sveta družina begunci v Egiptu. Nato je bil Jezus ves čas javnega delovanja itinerant, ki je oznanjal Božje kraljestvo po Judeji in Galileji. O sebi je rekel: »Lisice imajo brloge in ptice neba gnezda, Sin človekov pa nima, kamor bi glavo naslonil« (Mt 8,20). Na ta način je Božji Sin, ki je z nami delil vse, kar sestavlja našo človeško usodo, razen greha, v to izkušnjo vključil tudi brezdomstvo. Seveda je bil njegov temeljni namen solidarnost, zgled in pouk, da je gostoljubje do tujca znamenje Božjega kraljestva.

Kardinal Maradiaga je opozoril na visok pritok beguncev iz Srednje Amerike v Združene države, še posebno pa na ravnanje z otroki, ki svojo mladost preživijo v begunskem zaporu, ob izpolnjeni polnoletnosti pa jih v okovih vrnejo v domovino. In vendar, ti otroci in mladina bežijo pred nasiljem in upajo, da bodo nekje našli varen kraj, vzgojo, dom in delo. A »medtem, ko italijanska mornarica iz Sredozemskega morja dviguje trupla pribežnikov in medtem ko ljudje umirajo v Sahari in v mehiški puščavi, del človeštva tišči glavo v pesek,« je z grenkobo ugotavljal govornik.

Države gradijo ograje in begunske centre. Migranti končajo v zaporu, zanemarjajo jih, izganjajo jih iz držav, postavljajo jim vse mogoče ovire, da jih zaustavijo v prizadevanju za boljše življenje. Če bi sveti Pavel hotel priti v Evropo v današnjem času, ga ne bi gostoljubno sprejeli, temveč bi ga po vsej verjetnosti označili za pribežnika brez dokumentov in bi ga poslali nazaj domov, je še dodal kardinal Maradiaga.

Migracije spadajo v proces razvoja človeštva. Novi prišleki prinašajo s seboj nove spretnosti in novo moč. Predstavljajo vir za deželo, v katero vstopijo. Ko pošiljajo denar svojim družinam, krepijo ekonomijo rodne dežele. Zidovi, ograje in prepreke migrantov ne bodo zaustavile na poti proti cilju, kajti ti ljudje so obdarovani s pogumom, močjo in odločnostjo. Ne smemo graditi zidov in ograj, temveč mostove. Mostove, ki bodo narodom pomagali rasti tako, da ljudje ne bodo odhajali s svojih domov.

Papeža v latinščini poimenujemo tudi “pontifex”, kar pomeni “tisti, ki gradi mostove”. V apostolski spodbudi Veselje evangelija je papež Frančišek poudaril: »Pri vsem spoštovanju neodvisnosti in kulture vsakega posameznega naroda je vendar treba vedno spominjati, da planet pripada vsemu človeštvu in je tu za vse človeštvo in da sámo dejstvo, da si rojen na kraju z manj viri ali z nižjo razvojno stopnjo, ne opravičuje, da nekateri ljudje živijo manj dostojanstveno« (EV 190). Na te papeževe besede je v otvoritvenem govoru na ameriški narodni konferenci o migracijah v Washingtonu vse poslušalce posebej spomnil predsednik organizacije Karitas Internationalis, kardinal Oscar Rodriguez Maradiaga.

Audio: