P. Zollner, član Papeške komisije za zaščito mladoletnih: Ganljiv dogodek z izjemnim pomenom

VATIKAN (sreda, 9. julij 2014, RV) – Ganljiv dogodek z izjemnim pomenom: tako je jezuit p. Hans Zollner, član Papeške komisije za zaščito mladoletnih, opredelil srečanje papeža Frančiška s šestimi žrtvami spolnih zlorab s strani duhovnikov. Srečanje se je odvilo v Vatikanu ta ponedeljek. P. Zollner je bil med drugim kot prevajalec navzoč pri osebnem pogovoru med svetim očetom in dvema osebama, ki sta nemške narodnosti.

Za Radio Vatikan je povedal, da je bila to »bogata in globoka izkušnja, ki ga je zelo ganila«. In sicer zaradi iskrenosti, s katero so se na srečanje pripravile žrtve, zaradi načina, kako jih je papež pozorno poslušal, zaradi besed, ki so si jih izmenjali, in zaradi odprtja priložnosti, da se začne pot sprave. P. Zollner je nato poudaril, da dogodek ni bil aktivistično dejanje, ampak prav nasprotno. Dejstvo, da je Petrov naslednik poleg bazilike sv. Petra s srcem prisluhnil, da so bila njegova ušesa in njegove oči odprte za osebe, ki so hudo trpele zaradi duhovnikov, je bil »močan simbol«. »Dejstvo, da se zaveda, da je soudeležen v njihovem trpljenju in v njihovi bolečini, pa zagotovo ni zgolj simbol.« P. Zollner je bil priča, da se je zanje nekaj spremenilo. Srečanje s papežem je bilo v nekem smislu »zakrament«. To pomeni nekaj, kar je z delovanjem preoblikovalo njihovo resničnost. Nekateri izmed njih so se celo izrazili, kot je zatrdil p. Zollner, da je to srečanje zanje pomenilo spremembo drže in globokega čutenja do lastne zgodovine. Ta ne more biti izkoreninjena ali izbrisana, a sedaj jo »lahko gledajo z drugačnimi očmi, z večjo svobodo, z večjim upanjem«.

P. Zollner je v nadaljevanju nekaj besed namenil še prvemu srečanju članov Papeške komisije za zaščito mladoletnih, ki je bilo na programu dan prej, v nedeljo. Pogovarjali so se o možnih novih članih, ki naj bi zastopali Afriko, Azijo in Oceanijo. Nekaj časa so namenili strukturi oziroma načinu delovanja komisije, o konkretnih vprašanjih, kot je na primer vprašanje o nekom, ki bi organiziral njihova srečanja. Obširno so govorili tudi o sestavi delovnih skupin, saj se komisija kot taka ne bo mogla pogosto zbrati, še zlasti ne, ko jo bo sestavljalo štirinajst ali petnajst članov s celega sveta. Delovne skupine naj bi opravljale naloge v okvirih vzgoje in preprečevanja, in sicer glede pravnih vprašanj in vprašanj, ki zadevajo formacijo duhovnikov. Delovale naj bi samostojno, nato o svojem delu poročale komisiji, le-ta pa predvidoma papežu. Na prvem srečanju je Papeška komisija za zaščito mladoletnih torej začela z delom, kot je zaključil p. Zollner, ki bo lahko Cerkvi pomagalo vpeljati najboljše prakse, ki so poznane na svetu.

Audio: