Papež v Campobassu: v Iserniji uradno odprtje jubilejnega Celestinovega leta

ISERNIA (sobota, 6. julij 2014, RV) – V verigi dogodkov, ki so se odvili tekom današnjega dneva med papeževim obiskom v italijanski regiji Campobasso, je bilo zelo pomenljivo tudi zadnje srečanje z ljudmi in sicer v mestu Isernia. Njegov namen je bil pozdrav z meščani ter odprtje jubilejnega leta ob 800-letnici rojstva njihovega rojaka in domačina, papeža Celestina V.

Na začetku svojega govora je sveti oče omenil, da so zbrani na kraju, ki nosi ime Trg pred katedralo. Opozoril je na simbolno sporočilo tega imena. Trg je kraj srečanja med ljudmi. Katedrala je prostor srečanja z Bogom. V krščanstvu namreč ni kontrasta med svetim in profanim, je še dejal papež.

Zbranim meščanom je nato spregovoril o velikem rojaku, papežu Celestinu V., pravzaprav o Petru Moronskem, kot se je Celestin V. imenoval preden so ga izvolili za papeža. Vzporedil ga je s sodobnikom svetim Frančiškom Asiškim. Oba sta imela podobno vero v Božje usmiljenje in oba sta bila prepričana, da Božje usmiljenje prenavlja svet. Dobro sta poznala revščino svojega časa. Bila sta sočutna z ubogimi. »Svojega sočutja nista izražala z dobrimi nasveti in pobožnimi tolažbami. Izbrala sta življenje proti toku in se izročila Očetovi Previdnosti. To ni bil le izraz osebnega zatajevanja, ampak tudi dejanje preroškega pričevanja in bratstva,« je poudaril sveti oče.

Nato se je papež osredotočil na razmišljanje o Božjem usmiljenju. V besedah očenaša: »Odpusti nam naše dolge, kakor tudi mi odpuščamo svojim dolžnikom,« se skriva načrt življenja, ki temelji na usmiljenju. Poudaril je: »Usmiljenje, odpuščanje ni zgolj nekaj pobožnega, notranjega, nekakšno dejanje duhovnega olajšanja.« Odločno in jasno je opredelil, da gre pri usmiljenju in odpuščanju za pravo in resnično preroško dejanje. Z njim napovedujemo nov svet, v katerem bodo dobrine zemlje in dela enakovredno porazdeljene med vse ljudi. Solidarnost in delitev sta namreč konkretni posledici bratstva.

V drugi polovici govora je papež uradno odprl jubilejno leto svetega papeža Celestina V. Izrekel je vabilo, naj se v tem času vsem na široko odprejo vrata Božjega usmiljenja. To ni beg ali umik iz resničnosti in njenih težav. To je odgovor, ki prihaja iz evangelija: Ljubezen kot sila, ki očiščuje človeško vest in kot moč, ki prenavlja družbene odnose: kot moč za načrtovanje drugačne ekonomije, ki bo v središče postavila človeka, delo, družino, ne pa dobiček.

Papež se zaveda, da ta pot ni pot sveta. A tudi ni pot zasanjanih in zavedenih oziroma prevaranih. Naš namen ni graditi oaz, ločenih od življenja ljudi. »Verjamemo, da je to pot, ki je dobra za vse in ki nas bo približala pravičnosti in miru,« je poudaril. Zavedamo se, da smo grešniki, napada nas skušnjava, naj ne stopamo po tej poti, temveč naj se raje prilagajamo miselnosti sveta. Zato je ob koncu svojega govora sveti oče vse navzoče zaupal Božjemu usmiljenju, da bi z njegovo milostjo izvrševali sadove spreobrnjenja in dejanja milosti. V ta namen je izrazil zaupanje v pomoč Device Marije, matere Božjega usmiljenja.

Audio: